Kislo zelje je pravi vir zdravja

Kislo zelje ne sme manjkati v zdravi prehrani, dolgo pa že vemo, da ugodno in pozitivno vpliva na naš celotni organizem. Kislo zelje so že v starih časih uporabljali pri nekaterih boleznih in težavah.

Naravno zdravilo s tradicijo

Z razvojem sodobne medicine in zdravil, je tudi ustno izročilo naših babic o zdravilnih učinkih kislega zelje nekako potonilo v pozabo, vendar se počasi zopet vrača, za to pa gredo zasluge predvsem naravnim zdravilcem, ki delujejo po starih metodah in jih ponovno odkrivajo in prakticirajo in pa mnogim bolnikom, ki so s pomočjo narave ozdraveli in svojo zgodbo delili z ljudmi. Z dvigom zavesti ljudi, se dviga tudi zanimanje za naravne metode zdravljenja, s tem pa naravno zdravilstvo doživlja nekakšne preporod, vendar v moderni obliki. Lahko bi rekli da gre za naravno zdravljenje, podkrepljeno z novimi znanstvenimi dognanji in raziskavami. Med naravna zdravila seveda sodita kislo zelje in zeljnica, ki se jima bomo bolj natančno posvetili v tem članku.

Krepitev zdravja s kislim zeljem

Ljudje smo se navadili, da že pri manjših težavah posežemo po močnih zdravilih, čeprav imamo na voljo marsikatero učinkovito domače zdravilo že doma. Nekatera naravna zdravila seveda niso tako učinkovita oziroma močna kot določeni farmacevtski pripravki, niso pa škodljiva za naš organizem, nimajo stranskih učinkov in imajo več različnih pozitivnih učinkov na naše telo. S kislim zeljem lahko tudi krepite odpornost in imunski sistem. Priprava kislega zelja je preprosta, pri terapiji s kislim zeljem pa uporabljamo tudi zeljnico, v kateri najdemo koncentriran bogastvo mineralov in vitaminov, ki nastane  v procesu kisanja zelja.

Kuhano zelje ni enako učinkovito kot surovo

Kapusnice na splošno vsebujejo bogat nabor mineralnih snovi, rudninskih snovi in vitaminov, katerih koncentracija pa se pri kuhanju delno izgubi. Nekatere dragocene zdravilne snovi nastanejo ravno pri procesu fermentacije zelja, zato ni naključje, zakaj je ravno kislo zelje tako zdravilno. Če se odločimo za kuro s kislim zeljem, je seveda najbolje, da ga kupimo neposredno od proizvajalca oziroma lokalnega kmeta, če je možno seveda pridelanega na ekološki način.

Kaj je zeljnica?

Zeljnica je tekočina, ki nastane v procesu kisanja in fermentacije zelja in je pravo bogastvo bogastvo mineralov in vitaminov, ki so se v procesu kisanja svežega zelja spremnili v zeljni sok. Vsebuje tudi veliko bakterij mlečne kisline. Svežo zeljnico si lahko na preprost način pripravite tudi sami doma.

Naredite si svojo zeljnico

Za pripravo zeljnice boste potrebovali sokovnik in 300g kislega zelja. Če nimate sokovnika, si pomagajte s čisto laneno krpo in leseno kuhalnico. Kislo zelje položite na krpo, vse štiri konce prevežete v vozel in zavitek obesite nad posodo. V sredino vozla potisnete kuhalnico in jo vrtite, dokler ne iztisnete vsega soka. Zeljnico za pitje razredčite z vodo v razmerju 1 : 1. S tem boste omilili izrazito aromo in zelo kisel okus, ki ga marsikdo ne prenese.

Z zeljem nad raka

Ne boste verjeli, vendar ravno zelje sodi na vrh učinkovitih preprečevalcev raka debelega črevesa. Najverjetneje je razlog za takšno učinkovitost visoka koncentracija indolov, ki jih zelje vsebuje. V Ameriki je bila tudi opravljena prva študija na moških, ki je povezala zelje s preprečevanjem raka debelega črevesa. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki so jedli več zelenjave, od tega pretežno zelje, solate in kislo zelje, imeli manj možnosti, da zbolijo za to hudo boleznijo. Trikrat manjša verjetnost za obolevnost se je pokazala pri osebah, ki so zelje uživale več kot enkrat na teden, v primerjavi s tistimi, ki so ga uživali samo enkrat na mesec ali redkeje. Za polovico zmanjšano tveganje se je izkazalo celo pri tistih, ki so zelje jedli samo enkrat na dva do tri tedne.

Veliko zdravilnih učinkovin vsebuje tudi kitajski kapus ali kitajsko zelje.

Vir: JÖrg Lindtish: Kislo zelje in zeljnica,
Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, foto: Dreamstime

Kaj je osteoporoza in kakšna prehrana se priporoča?

Osteoporoza je po definiciji Svetovne Zdravstvene Organizacij (WHO) bolezen kosti, katere glavne značilnosti so: zmanjšana gostota kosti in nastanek sprememb v njihovi strukturi, zato so take kosti dosti bolj podvržene lomom in prelomom.

Obstajata dve vrsti osteoporoze:

1. Tip I se pojavi pri ženskah po menopavzi, ko se močno zmanjša količina estrogena. Ta proces povzroča redčenje kostnega tkiva. Osteoporoza Tipa 1 je dosti bolj značilna za žensko kot za moško populacijo. Razvije se v glavnem med 50. in 70. letom starosti. Največkrat so to prelomi kosti v zapestju in hrbtenici.
2. Tip II se tipično razvije po 70. letu starosti, ženske so dvakrat bolj dovzetne za to bolezen. Pri tej osteoporozi se stanjša trši zunanji del kosti ter tudi gobasti hrustanec v notranjosti. Največkrat so to prelomi kolka in hrbtenice. 20 % žensk in 40 % moških, ki imajo osteoporozo, ima sekundarni vzrok (hipertiroza, limfom …). Osteoporoza je v glavnem problem v Evropi in v Severni Ameriki, drugod po svetu je v povsem normalnih okvirih. Porast te bolezni je višji, kot pa je porast populacije, kar nam daje misliti.

Sodobna medicina

Ko zdravnik ugotovi nastanek osteoporoze, bo svojemu pacientu svetoval več mleka, kalcijeve tablete, HNT (hormonsko nadomestno terapijo) ali pa mu bo predpisal zdravilo.
Sodobna medicina išče vzroke za porast te bolezni v hormonskem neravnovesju (upad estrogena). Toda statistika ne gre v prid tej teoriji, saj smo priča znatnemu porastu osteoporoze pri moški populaciji!

Druga teorija pa pravi, da imamo premalo kalcija, zato ga moramo nadomestiti (mleko, kalcijeve tablete …). Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti, ampak je to magnezij. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Dokaz: prebivalstvo skandinavskih dežel in ZDA je največji konzument mleka na svetu, a ima kljub temu 50-krat več osteoporoze kot prebivalstvo Južne Afrike ali Nove Gvineje, kjer ljudje popijejo zelo malo mleka in pojejo zelo malo mesa.

Resnica o osteoporozi

Kost niso neživo ogrodje telesa, ampak živo tkivo, ki ga sestavljajo žive celice (osteoklasti in osteoblasti). Te celice nenehno odstranjujejo in nadomeščajo minerale v tkivu (kosti). To je najbolj vidno takrat, ko se neka kost zlomi. Te celice na poškodovani del prinašajo minerale, da se prelomljena kost lahko zaceli. To isto velja pri nadomeščanju tkiva v ostarelih kosteh. Če pa bi ta proces potekal zgolj v eno smer – organizem bi konstantno v kosti vnašal kalcij –, kakšne bi bile potem te kosti? Celo telo bi postalo nek “betonski blok”.
Osteoporoza nastane šele takrat, ko se naravno ravnovesje v telesu poruši, ko telo porabi več kalcija, kot ga lahko nadomesti. Naj se zopet povrnem na temo mleko: čeprav ima mleko v resnici veliko kalcija, je vnos kalcija v organizem dosti manjši, kot pa porabi telo mineralov, da nevtralizira kislost mleka. Iz tega sledi: več ko pijemo mleka, manj kalcija imamo v telesu.

Naš način prehranjevanja povzroča kislost telesa, ta mora to nevtralizirati, in ko telo nima dovolj mineralov na razpolago (zopet zaradi nepravilne prehrane!), prične črpati zaloge mineralov, ki se nahajajo v kosteh. Rezultat je nastanek osteoporoze.

Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Skandinavci in Američani so največji porabniki mleka na svetu in imajo
50-krat več osteoporoze kot prebivalci Južne Afrike ali Nove Gvineje, ki popijejo zelo malo mleka in pojedo zelo malo mesa. Preveč živalskih beljakovin (kalcija) telo močno zakisa.

In kaj se priporoča?

• Jesti moramo surovo hrano, bogato z minerali, in jesti moramo hrano z veliko klorofila (magnezij). Priporoča se ječmenova trava, črni sezam in silicijev gel.
• Vsak dan pojdite za 15–30 minut na sonce.
• Ženske pred, med in po menopavzi naj se mažejo z naravno progesteronsko kremo (ženske, ki nehajo jemati estrogen, so kasneje mnogo bolj podvržene osteoporozi).
• Veliko telesne aktivnosti.
• Izogibati se je treba hrani, ki povzroča zakisanost.
• Voda

Če vode ne pijete, potem je škoda denarja za vse ostalo. Še tako kakovostne snovi, ki jih opisujemo, ne bodo prispele tja, kamor so namenjene, če je telo dehidrirano. Ni je snovi, ki vam lahko obnovi hrustance, če je žejno telo iz njega oželo sklepno tekočino. Tudi kosti se ne bodo gradile in obnavljale, če kri ne bo dovolj redka, da pride v notranjost kosti in jim pripelje zalogo kakovostnih hranil.

Silicijev gel in rastline z visoko vsebnostjo silicija (npr. divji oves in koprive)
Silicij dobesedno pripelje kalcij v kosti. Ob tem omogoča tudi vezavo kolagena v kosteh, s čimer postajajo kosti bolj prožne. Silicijeva vloga je nepogrešljiva pri sklepnih hrustancih. Zahvaljujoč lastnosti, da veže nase 300-krat več vode kot tehta sam, omogoča silicij tvorbo strukturnih proteoglikanov – velikanskih molekul, ki omogočajo prožnost hrustanca. Najbolje ga je uživati v obliki koloidnega gela (npr. Silicea Balzam) ali v organskih oblikah, ki jih najdemo v ekološkem ovsu, čaju iz zelenega ovsa, čaju preslice itd.

Črni sezam

Črni sezam je presenetljiva zakladnica prepotrebnih snovi za zdravje naših kosti, krepitev energijskega potenciala in kot splošno krepčilo za telo. Ajurvedska in kitajska medicina ga zelo spoštujeta ter pogosto uporabljata za krepitev kosti, mišic, las in tkiv. Zlasti priporočljivo je redno jemanje 1–2 čajnih žličk semen črnega sezama v jesenskem in zimskem času.

Alge

Med algami izstopajo klamatske alge, ki imajo med vsemi algami največ vitamina K, vitamina E, folne kisline, pantotenske kisline in vitamina B12. Zanimivo je, da so njihovo delovanje na artroze preizkušali na artritičnih konjih in psih, ki so imeli velike težave z gibanjem. Pri tem ima najbolj pomembno vlogo fikocinanin, močna protivnetna snov, ki jo najdemo v klamatskih algah. Lastniki psov in konj, ki so jim dodajali klamatske alge, so že po enem mesecu opazili spremembe v igrivosti in gibanju živali. Spremembe po od dveh do treh mesecih pa so bile že precej bolj opazne.

Ječmenova trava

Ječmenova trava deluje pri osteoporozi in težavah s sklepi večplastno. Z razstrupljanjem in razkisanjem telesa posega v same vzroke, ki pripeljejo do tega, da telo črpa kalcij iz kosti, da bi apnilo zakisana tkiva in sklepe. Kot naravno sredstvo, ki deluje proti vnetjem, se je pokazala za zelo koristno pri različnih oblikah artroz. Kot najbolj dostopna zakladnica encimov pa pripomore, da zaužito hrano brezhibno prebavimo in tako povečamo izkoristek koristnih hranil.

Sok in gel aloe vere

Tako kot druga omenjena super živila tudi aloe vera deluje večplastno. Ko gre za naš gibalni sistem, so v soku aloe vere zagotovo najbolj dragocene rudnine: germanij, kalcij, krom, železo, kalij, natrij, mangan, magnezij, baker, cink, fosfor itd. Poleg tega vsebuje aloe vera tudi celo vrsto vitaminov: E, beta karoten – pro A, C, B12, B1, B2, folno kislino.
V praksi se je izkazalo, da aloe vera odlično deluje v kombinaciji s pripravki, ki vsebujejo organske spojine kalcija. Npr. aloe vera + koprive ali aloe vera + črni sezam. Snovi v aloe veri namreč zelo pospešijo vsrkavanje kalcija.

Kakovostni viri vitamina D

Najbolj koristno »prehransko dopolnilo« je zagotovo sonček. Zato se mu pokažite čim bolj pogosto in ga zaužijte v majhnih odmerkih ter brez »petrokemijskih dodatkov na koži«.
Od oktobra naprej, ko bo sončnih žarkov začelo zmanjkovati, pa si lahko pomagamo s kakovostnim oljem jeter polenovk, ki je največja zakladnica vitamina D3. Obliko D2 najdemo v manjši meri tudi v gobicah (npr. šitake). Pri izbiri prehranskih dopolnil pa se izognite umetno sintetiziranemu vitaminu D. Nekatere študije namreč nakazujejo, da umetno pridobljeni vitamin D blokira pravilno delovanje naravnega vitamina D3 v telesu. Številni raziskovalci so prišli do spoznanja, da je sintetični D2 v večjih dozah celo toksičen in ima povsem druge karakteristike kot D3.

Progesteronska krema (100% naravna)

Ker imajo hormoni zelo pomembno vlogo pri pravilni obnovi naših kosti in hrustancev, jih je treba redno uravnavati.
Progesteron ima pomembno vlogo pri izgradnji novih kosti. Najnovejše študije dokazujejo, kako zelo pozitivno deluje naravni progesteron v obliki kreme. S tem so ovrgli več deset let stare študije, zaradi katerih so ženske jemale estrogensko nadomestno hormonsko terapijo in zaradi nje trpele zaradi številnih stranskih učinkov estrogena (kopičenje kilogramov, miomi, nihanje razpoloženja, rak …)

Odkrili so, da ženske v povprečju, ko dosežejo menopavzo, že izgubijo 30 % svoje kostne mase. Torej osteoporoza ni stvar menopavze, pač pa se začne že mnogo prej in ne nastane zaradi pomanjkanja estrogena.

Prevlada estrogena prizadene več kot polovico žensk v vseh evropskih državah. To povzroča neravnovesje med “stimulirajočim hormonom” estrogenom in “pomirjujočim hormonom” progesteronom ter je vzrok številnih presnovnih motenj.

Dr. Lee poudarja, da “konvencionalno zdravljenje osteoporoze z estrogeni – z ali brez dodatnega kalcija in vitamina D – lahko le upočasni izgubo kostne mase, ne pomaga pa pri izgradnji novega tkiva. Njegova preiskava v uporabi progesteronske kreme (namesto uporabe sintetičnih tablet) dokazuje, da se je ob uporabi osteoporoza umirila, da sta se povečali kostno-mišična moč in mobilnost. Po mnogih letih raziskovanja naravne progesteronske kreme je dr. Lee pri svojih pacientih opazil postopno povečanje mineralne gostote kosti in dokončno klinično izboljšanje, vključno s preprečevanji zlomov. Sklenil je, da klinične raziskave dokazujejo, da naravne progesteronske kreme zelo dobro delujejo na preprečevanje in širjenje osteoporoze na povsem varen in enostaven način.

Alja Dimic, Center za prehranske terapije Holistic

Prepovedali uporabo najbolj prodajanega zdravila pri zdravljenju raka prsi

Prepovedali uporabo najbolj prodajanega zdravila avastin pri zdravljenju raka prsi za druge vrste raka in nekaterih drugih bolezni ga bodo še naprej uporabljali? Velika Britanija je edina, ki zdravila ne uporablja tudi za druge vrste raka.

LETO 2006

Avastin je eno od najpomembnejših zdravil za dravljenje raka debelega črevesa, pljuč, dojke in tumorjev v možganih. Avastin ima manjše negativne zdravstvene učinke, kot druga primerljiva zdravila (svetujem, da si preberete stranske učinke). Prav tako ugotavljajo, da so novejši izdelki bolj učinkoviti in varni. Pred tem so bolniki umrli hitro, zdaj se njihova življenjska doba povečuje.(T. Clark, vodja komercialne dejavnosti pri Genentechu.)

LETO 2011 Zapis ameriškega prijatelja in zdravnika:

Razveljavitev najbolj uporabljenega (in prodajnega) zdravila Avastin, bo na tisočim žensk, ki so se z njim »zdravile« odvzel le lažno upanje ozdravitve.

Celoten prispevek o uporabi in zdravljenju z Avastinom si preberite na blogu Alje Dimic.

Prehranska terapija zdravi bolezni

Prehranska terapija  združuje znanost  z naravno medicino in zdravi brez zdravil. Ukvarja se s telesom kot celoto in išče vzroke za težave in ne le simptomov,kot je to pri tradicionalni medicini.

Prehranska terapija temelji ne znanosti, da je bolezen posledica prehranskih nepravilnosti v naši prehrani, ki se kopičijo v daljšem časovnem obdobju. Telo ima prirojeno inteligenco in sposobnost, da se pozdravi samo, če mu damo primerno hrano. Mnogi od nas smo prehranske nepravilnosti podedovali od naših staršev, ne da bi se tega zavedali.

Prehranska terapija je rastoči del področja alternativne medicine, tako kot akupunktura, naturopatija in kiropraktika. Telo se želi pozdraviti celostno – telo, kot celoten sistem, ne pa kot vsota njegovih delov in ne samo kot zdravljenje simptomov. Osnovna filozofija prehranske terapije je preprosta: nešteto zdravstvenih težav, ki danes pestijo sodobni svet je rezultat slabih temeljev fiziološkega telesa. To je predvsem posledica slabe prehrane in kroničnega stresa. Naloga prehranskega terapevta je spremeniti slabe navade. Pomembna je izbira hrane, njena priprava, pa tudi dodajanje ustreznih prehranskih dopolnil. Naloga prehranskega terapevta je tudi izobraževanje ljudi na tem področju. Pomembno je obveščanje in pravilno usmirjanje ljudi o novih izsledkih, študijah in raziskavah vodilnih svetovnih prehranskih organizacij in inštitucij.

Prehranski terapevt (NTP), ne samo izobražuje svoje stranke o prehrani in prehranjevanju, temveč natančno oceni vsakega posameznika. Niti dva človeka si  nista podobna. Ocena vsakega posameznika temelji na biokemični individualnosti in to nam omogoča individualen pristop in individualno terapijo.

Naravna prehranska terapija (NPT) upošteva celotno sliko telesa in ne le simptomov bolezni. Dejanski problem ni le v simptomu bolezni. Dejansko iščemo korenine, osnovni vzrok za težave. Na primer, menimo, da debelost ni toliko bolezen, kot je vrsta hormonskih neravnovesij. Ustvariti je potrebno ravnotežje v telesu na naraven način in različen za vsakega posameznika. Takoj ne bomo posegli po zdravilih, vendar je potrebno razumeti, da je včasih lahko tudi zdravilo nujen ukrep. Velikokrat se lahko telo samo pozdravi, če smo potrpežljivi in če se stranka in terapevt podpirata ter dopolnjujeta. Priporočamo uravnoteženo prehrano z nepredelano hrano brez umetnih dodatkov. Paziti je treba na prebavo, krvni sladkor, ravnovesje mineralov in maščobnih kislin. Ne smemo pozabiti na vnos zadostne količine tekočin.

Pri odpravljanju stresa se lahko vključuje joga, fizično delo, meditacija, vedenjska terapija ali katero koli druga metoda, ki pomirja psiho in izboljšuje splošno zdravje.

Kdo ima lahko koristi od prehranske terapije?

Žalostno je dejstvo, da je zdaj skoraj nemogoče dobiti vse potrebne hranilne snovi iz hrane. Naša zemlja je izčrpana, naša hrana je zelo predelana in naše okolje je polno strupov. Večino bolezni je mogoče preprečiti. Naš zdravstveni sistem je drag in naši zdravniki nimajo dovolj časa ali energije, da bi nam pomagali. Veliko časa, denarja in znanja je potrebnega za to, da iščemo odgovore za svoje težave. Vendar pa obstaja upanje in prehranska terapija je učinkovit naravni pristop v sodelovanju z zdravnikom, ki mu lahko zaupamo. Konec koncev smo sami odgovorni za lastno zdravje in veliko bomo naredili že s tem, da bomo dovolj ozaveščeni in bomo sledili najnovejšim prehranskim raziskavam.

Veliko strank  trpi zaradi depresije, nihanja razpoloženja, slabe prebave. Nekateri celo povedo, da je to normalen proces staranja, vendar temu ni tako in večino težav lahko odpravimo. Prehranski terapevt lahko pomaga odkriti dejanski vzrok za osnovni problem in s prehransko terapijo lahko uredimo ravnotežje telesa, prebavno neravnovesje, uredimo krvni sladkor, diabetes, odpornost na inzulin, alergije, težo,depresijo, bolečine v sklepih, PMS in splošna razstrupljanja, da naštejemo samo nekatere .

Še ena prednost: To je cenovno veliko bolj ugoden način zbiranja informacij o svojem telesu, saj je preventiva vsakomur bistveno bolj dostopna .

Prehranska terapija je bistveni sestavni del celovite zdravstvene oskrbe zahodnega sveta, vedno bolj uveljavljena pa je tudi pri nas. Z upoštevanjem individualne prehranske terapije se lahko bistveno izboljša zdravje in kakovost življenja posameznika. Poleg prehranske terapije poteka tudi svetovanje strankam o spremembi življenjskega sloga, ki je potreben za dolgoročno ureditev prehranskih navad.

Kaj prehranska terapija vključuje?

1. Analizo dosedanjega prehranjevanja, analiziranje dosedanjega zdravstvenega stanja z vključujočo analizo zakisanosti, morebitnih težav in bolezni
2. Načrtovanje in izvajanje prehranske terapije prilagojeno posamezniku in njegovim željam, pripravo priporočenih jedi oz. jedilnikov prilagojenih za individualno osebo, glede na starost, spol, težave in želje posameznika, vse priporočene smernice so podprte z najnovejšimi dokazi in študijami vodilnih svetovnih prehranskih organizacij in združenj, ki združujejo priznane zdravnike, farmacevte, naturopate, dietologe, nutriciste, fizike in druge znanstvenike. Indivudualni pristop k vsakemu posamezniku je bistvenega pomena, saj smo si med seboj zelo različni in ni vsaka “zdrava” hrana primerna za vsakogar ter za vsako bolezen.
3. Spremljanje in ocenjevanje napredka posameznika v nadaljnih obiskih

Prehranska terapija in druge prehranske storitve so primerne kot preventiva oz. za že obstoječe različne bolezni, težave in simptome:

• Bolezni srca in ožilja
• Diabetes: tipa 1, tipa 2, med nosečnostjo
• Preprečevanje bolezni: splošno dobro počutje
• Celiakija, ciroza, Crohnova bolezen
• Alergije na hrano, HIV / AIDS
• Onkološki bolniki
• Pljučne bolezni
• Ledvične bolezni
• Težave s težo, motnje prehranjevanja
• Zdravje žensk: nosečnost, osteoporoza, slabokrvnost
• Hormonsko neravnovesje

Prehranska terapija temelji na prepričanju, da hrana, kot jo je predvidela narava, zagotavlja vse potrebne komponente ( maščobe, vitamine, minerale in encime), ki so potrebne za ohranjanje oz. povrnitev optimalnega zdravstvenega stanja. Že Hipokrat je rekel: » Naša hrana je naša medicina in naša medicine je naša hrana.«

Vsekakor posebne zdravstvene težave zahtevajo posebno zdravljenje, pa vendar je ob tem nujno upoštevanje priporočene prehrane in prehranske terapije. Zdravniki in zdravstveni delavci se pomena zdrave prehrane vedno bolj zavedajo tudi pri nas, v tujini pa so prehranske terapije kot preventiva oz. kurativa že ustaljena praksa.

Prehranska terapija je zelo priporočljiva in koristna tudi za vse tiste, ki nimajo posebnih bolezni, vendar si želijo ohraniti dobro zdravje in počutje.

To je varna in priporočena terapija, primerna za vse starosti, predvsem pa brez negativnih stranskih posledic. (razen tega, da se počutite in izgledate bolje J

Prehranska terapija je holistična veja medicine; prehrana kot ključ do dobrega zdravja je temeljno načelo, ki se uporablja od časa znanega grškega zdravnika in ustanovitelja zahodne medicine, Hipokrata, kot pomoč ljudem vseh starosti, da ostanejo na vrhuncu svojega počutja, energije in vitalnosti. Danes igrajo nova znanstvena spoznanja o prehrani pomembno vlogo v praksi prehranske terapije, kot preventivne in kurativne medicine.

Hiter tempo s katerim živimo in delamo  nas potiska v kulturo, kjer je kakovost hrane drugotnega pomena. Prehranjevanje na delovnem mestu, med potjo, pod pritiskom, zanika namen in vlogo hrane. Moderni supermarketi so založeni z veliko v naprej pripravljenimi jedmi, z zelenjavo in sadjem polnim kemikalij in pesticidov, z ogromno ponudbo mlečnih izdelkov, nasičenih maščob, soli, sladkorjev, slaščic, pakiranega mesa in nenazadnje prehranskih dodatkov.

Vse to prinaša velike koristi za gospodarstvo in zelo negativne posledice na naše zdravje.

Življenjski slog in prehrana sta tesno povezana. Naš način življenja se opredeljuje deloma iz tradicije države, v katerem živimo in deloma in iz našega odnosa, kako to sprejemamo. Kako si res želimo živeti? Glede na izbiro, ki jo imamo, si vsi želimo dobro in zdravo jesti, čimpogosteje dihati svež in čist zrak, piti čisto izvirsko vodo in se tako rešiti nakopičenih toksinov v naših telesih.

Izbira je na nas samih, vendar moramo do uresničitve naših sanj najprej razumeti vpliv različnih živil na naše počutje. Spoznati moramo, da vsakomur izmed nas ustreza individualen vzorec prehranjevanja in ko le tega spoznamo, sta zdravje in optimalno počutje neizbežna.

Z eksperimentiranjem učinkov različnih živil na počutje mnogo ljudi ugotovi njen velik pomen in tako spremenijo stara in privzgojena prepričanja o vlogi prehrane v njihovem življenju.

Prehranska terapija ni samo to, da jeste drugo in različno vrste hrane, vendar tudi to, kako jeste, kje jeste, koliko jeste, od kje hrana prihaja, kako hrano pripraviti, o tem, kako dojemate sebe in okolje v katerem živite.

Prednosti prehranske terapije so včasih vidni takoj, včasih postopoma, vendar so posledice dolgoročne in brezčasne, učinki prehranske terapije pa povzročijo dolgotrajne spremembe v našem odnosu do življenja.

Prehranska terapija od nas zahteva, da naše telo, duša, um in čustva delujejo skupaj in v celoti.  Zato vključuje vse te vidike našega življenja, s ciljem ohranitve zdravega uma in duha, pa tudi zdravega telesa, pozitivnega odnosa do sebe in učenje videti vse vzroke stresa v našem življenju kot izziv in ne grožnjo.

Sami sebe moramo vprašati.

• Kakšno je moje fizično zdravje?
• Kakšno je moje počutje?
• Ali se počutim res dobro?
• Ali dobro spim?
• Ali imam dovolj energije?
• Ali se v svojem telesu res dobro počutim?
• Ali se dobro in zdravo prehranjujem?
• Ali so moja pretekla dejanja v vsakdanjem življenju takšna, kot si želim?

Utrujenost je zelo razširjena v današnjih dneh. Zdrava oseba, ki optimalno uporablja svoje celotno telo, zvečer ni utrujena, vendar ima prijeten občutek in potrebuje spanje le kot popolno sprostitev ob koncu dneva.  To ni utrujenost – to je naravna potreba počitka.

Kadar pa smo zvečer utrujeni, takrat potrebujemo mirovanje in okrevanje, da se telo očisti vseh strupov, ki se ustvarijo med dnevno aktivnostjo. Če telesu ne damo priložnosti, da se samo očisti, bo stanje utrujenosti postalo trajno. Ko postane kronično, utrujenost lahko kaže temeljne probleme, kot so okužbe, oslabljen imunski sistem, prebavne težave in slabosti, žlezne in hormonske težave,  limfni zastoji, povečana ali zmanjšana telesna teža…

Bolezen se razvije v štirih fazah:

• Utrujenost, spremembe v utrujenosti– nobena količina spanja nam ni dovolj
• Razdražljivost
• Simptomi bolezni
• Bolezen

Kaj potrebujemo za odpravo težav in bolezni? »ŠTIRI ZDRAVNIKE«

1.  Sončno svetlobo in svež zrak
2. Telesno aktivnost in dovolj počitka
3. Dobro prehrano
4. Čisto vodo

Medtem, ko so naši predniki večinoma živeli na prostem, mi živimo večinoma v zaprtih prostorih s pomanjkanjem dnevne svetlobe. Naše celotno telo pa je odvisno ravno od sprejema svetlobe, saj so od tega odvisne vse naše življenjske funkcije – ureditev apetita, naš vzorce spanja in budnosti, vidiki našega obnašanja in zdravje našega živčnega sistema.

Svež zrak je potreben za izmenjavo toksinov in škodljivih snovi v telesu z vsaj enako količino zraka. Sicer se razvijejo akutne težave z dihanjem. Naša mesta nimajo dovolj dreves, ki bi našemu okolju vračala potrebni kisik, saj drevesa delujejo kot naša pljuča.

Voda je največja poslastica za telo. To je reka, ki nosi vse hranilne snovi po telesu do možganov in do vsake naše celice. Možgani so na prvem mestu, ki trpijo zaradi dehidracije – težave s koncentracijo, razmišljanjem, spominom, utrujenostjo…

Dobra prehrana igra ključno vlogo pri preprečevanju bolezni, je bistveni del uradnega zdravljenja in zdravega načina življenja ter prispeva k splošnemu zdravju in dobremu počutju.

Prehranska terapija se uporablja kot preventivni pristop k zdravju za povprečno osebo, brez kakršnih koli bolezni ali kot način za zdravljenje za ljudi, ki živijo s kroničnimi boleznimi ali drugimi bolezenskimi stanji.

Poudarek prehranske terapije je na uživanju hrane, ki ponuja našemu telesu najvišjo stopnjo hranilne vrednosti z vitamini, minerali, aminokislinami, esencialnimi maščobnimi kislinam in je veliko več, kot le jesti uravnoteženo prehrano.

Prehrana ima velik vpliv na duševno in telesno zdravje. Napačna prehrana in pomanjkanje hranljivih snovi lahko privedejo do številnih psiholoških in fizičnih simptomov ter degenerativnih zdravstvenih pogojev.

Optimalno ravnovesje med hranili, ki jih bomo pojedli, je vodilo v usklajeno delovanje hormonov. Navsezadnje je od tega odvisno naše počutje, zdravje in kakovost življenja.

Danes prehranske terapije igrajo pomembno vlogo v preventivni in kurativni medicini. Če se posvečamo le posledicam, ki se kažejo na našem fizičnem telesu, resnični vzroki ostajajo in se širijo v akutna ter kronična stanja.

Upoštevajmo besede očeta znanstvene medicine, spoštujmo dognanja enega najizjemnejših osebnosti v  medicini vseh časov, Hipokrata.

Danes morajo vsi zdravniki opraviti Hipokratovo prisego, s katero se zavežejo k moralnim in etičnim načelom in ki med drugimi navaja  načelo Primum non nocere (Najprej, ne škodi!).

Zdrava prehrana nam zagotovo ne bo škodila, pomaga pa nam lahko zelo veliko in njenega pomena se marsikdo med nami ne zaveda.

Naj bo hrana naše zdravilo in naj ne bodo zdravila naša hrana. HIPOKRAT

Alja Dimic, www.holistic.si

Stres in njegove posledice

Koristen obrambni mehanizem, ki je človeka v pradavnini ohranjal pri življenju, je v sodobnem okolju postal problematičen. Medtem ko je kratkotrajni stres pozitiven in nas celo spodbuja k dejavnosti in ustvarjalnosti, je dolgotrajna podvrženost stresu vzrok za pojav marsikatere bolezni.

Kaj je stres?

Strokovnjaki stres opredeljujejo kot odgovor organizma na zunanje okoliščine oziroma kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Gre za mehanizem, ki je človeku v pradavnini omogočil, da se je primerno odzval na nevarnosti v okolju. Posledica stresa je psihična napetost. Ta povzroča fiziološke procese, ki so za organizem, če jim je dolgotrajno izpostavljen, lahko nevarni. Že dolgo velja, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje pozitivno vplivajo na obrambne sposobnosti telesa. S tem področjem se ukvarja psihonevroimunologija, veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Dokazano je, da stres poslabša simptome pri rakavih boleznih, luskavici, revmatoidnem artritisu, astmi in kronični vnetni bolezni črevesja. Še posebej nevaren za zdravje je kronični stres, ki je posledica dolgotrajne neizogibne izpostavljenosti stresorjem ali posledica povečane nagnjenosti k stresnemu odzivu. Kronični stres povzroča motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti.

Kaj se v telesu odvija ob stresu?

Stres se prične, kadar naletimo na katerega od stresorjev. Stresorji so ovire, zahteve, obremenitve ali izzivi, ki sprožijo stres. Poznamo stresorje ozadja (npr. vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, pomanjkanje materialnih dobrin), osebne stresorje in kataklizmične stresorje, ki doletijo udeležence neke katastrofe (npr. poplave, potresa, požara). Ko telo zazna zunanjo nevarnost, se pričneta izločati hormona adrenalin in noradrenalin. Adrenalin pospeši srečni utrip, krvni obtok v mišicah, ritem dihanja in znojenje, poviša vrednost sladkorja in maščob v krvi in zmanjša dejavnost prebavil. Nekateri stresorji, na primer stresorji, ki jih uvrščamo med kataklizmične, delujejo enako na vse ljudi. Na splošno pa velja, da se stresorji od človeka do človeka razlikujejo. Prav tako se razlikuje tudi prag stresa pri posameznem človeku. Kako občutljivi smo na stres, je odvisno od več različnih dejavnikov, tudi od dednosti.

Sodobno življenje in stres

Problem življenja v sodobnem svetu je, da naše telo zazna nevarnost in nas nanjo opozori, tudi ko realne življenjske nevarnosti ni. Prej opisan proces se sproži ob priložnostih, kot je pogovor pri šefu v službi, v prometu (tudi ko nismo fizično življenjsko ogroženi) ali v drugih podobnih okoliščinah. Zdi se, da je v sodobnem načinu življenja takšnih okoliščin še posebej veliko, kar je paradoks, če pomislimo na to, da živimo v resnici veliko bolj varno življenje, kot so ga živeli ljudje v pradavnini. Predvsem na količino stresa vlivajo spremembe, le-tem pa smo v sodobnem svetu kar naprej izpostavljeni. Kljub temu pa je zmerna količina stresa v našem vsakdanu tudi danes pozitivna. Prav stres je namreč tisti, ki nas spodbudi, da ob priložnostih, kot so izpiti, razgovori za službo, nastopi pred množico, damo vse od sebe. Problem je, kadar se koristen stres zaradi različnih dejavnikov prevesi v škodljivega in nas ne spodbudi k boljšemu delovanju, pač pa nas ohromi. V takšnih primerih se moramo vprašati, zakaj se to dogaja, in se čim prej poučiti o načinih, s katerimi bomo lahko odpravili težavo. Mnogo tovrstnih težav dandanes izhaja iz izgorelosti oziroma dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom. Gre torej za težavo, ki je povezana z določenim življenjskim obdobjem in jo je mogoče z nekaj znanja odpraviti.

Zdravljenje stresa

Naučiti se kontrolirati stres je izziv, ki se ga moderni človek, ki želi živeti dolgo in zdravo življenje, enostavno mora lotiti. V Ameriki stres zdravijo na posebnih klinikah, v Evropi pa se raje zatekamo k tečajem upravljanja s stresom. Ker je stres zelo subjektiven pojav (kar je za nekega človeka stresor, je za drugega lahko popolnoma nemoteče), so tudi načini konstruktivnega soočanja s stresom od človeka do človeka različni. Terapije, s katerimi je mogoče učinkovito blažiti stres, so akupunktura, ayurveda, Bachova cvetna terapija, homeopatija, masaža, reiki joga in še nekatere druge. Pomagate si lahko tudi z obiskom psihologa ali terapevta. Večina tehnik za soočanje s stresom vključuje 5 osnovnih receptov: globoko dihanje, poslušanje pomirjujoče glasbe, smeh, menjava okolja (lahko tudi zgolj sprehod iz ene sobe v drugo) in vizualizacija samega sebe v neki ugodni situaciji. Kadar smo pod stresom, se bomo najhitreje znebili negativnih občutkov s pomočjo telesne dejavnosti. Najhitreje učinkujejo ‘kardio’ dejavnosti, kot so hitra hoja, tek, plavanje ali telovadba. Dobro je, da naštete tehnike kombinirate s sproščanjem. Tehnik sproščanja se lahko naučite na tečajih joge, načine sproščanja pa vam lahko predstavi tudi terapevt.

Okrepite protistresno obrambo s pravilno prehrano

Svojo vlogo v procesu soočanja s stresom ima tudi prehrana. Določena prehrana ugodno vpliva na moč živčnih celic. Živčne celice so v sodobnemu svetu deležne izjemno velike količine dražljajev, zato ni nič čudnega če postanejo izčrpane. Za lažje prenašanje vsakodnevnih stresov so krepki živci nujno potrebni. Pomemben izvor energije za delovanje živčnih in možganskih celic so sladkorji, zelo pomembni pa so tudi cink, magnezij, holesterol, lecitin, beljakovine in B vitamini. Od cinka sta med drugim odvisni sinteza serotonina, hormona, ki nam omogoča občutke sreče, in proizvodnja melatonina, hormona epifize, ki upravlja s procesom staranja, krepi imunski sistem ter upravlja našo notranjo uro. Vitamini iz skupine B pomirjajo, blažijo bolečino in izboljšujejo prekrvavitev, predvsem pa delujejo proti stresu in ščitijo živčne celice. Vsaka od naštetih snovi ima pomembno vlogo pri krepitvi živčnih celic, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči razdraženost, slabo koncentracijo, slabo razpoloženje in večjo dovzetnost za stres.

Domači pripravki proti stresu

Naj bodo farmacevtski pripravki zadnje, po čimer posežete v primerih, ko menite, da se soočate s stresom, razen če vam tako naroči zdravnik specialist. Pomirite se s tehnikami sproščanja ali pa uporabite katerega od domačih naravnih izdelkov, ki so jih v ta namen uporabljale že naše babice.

Čaj proti stresu

• 1 žlička koprovih semen
• 2 dcl vode
• žlica medu

Zdrobite koper. Zdrobljeno maso prelijte z vrelo vodo. Pustite pokrito 10 minut, nato precedite in osladite z medom.

Bezgovo mleko

• 2–3 sveži bezgovi cvetovi
• 2 skodelici mleka
• cimet
• žlička medu

Bezeg namočite v hladno mleko. Mešanico počasi segrevajte na štedilniku 5 minut. Odstavite in dodajte cimet in med.

Mleko s hmeljem

• 2 žlički hmelja
• 1 skodelica mleka
• 1 žlička medu

Zakuhajte hmelj v mleku, dodajte med. Odstavite s štedilnika, pokrijte s pokrovko in pustite stati 10 minut. Precedite in popijte pred spanjem.

Tinktura iz baldrijana

• 40 g svežih ali sušenih koreninic baldrijana
• 200 ml 70-odstotnega alkohola

Koren zmeljite v mešalniku, dajte v kozarce za pripravo ozimnice in tesno zaprite s pokrovom. Pustite stati najmanj 2 tedna. Precedite skozi tanko krpo. Nalijte v temno steklenico in tesno zaprite. Uporabljajte po potrebi, a ne več kot nekaj kapljic naenkrat.

Bolezni ščitnice in kako si pomagati na naraven način

Preveč (hiper ) aktivna ali premalo ( hipo ) aktivna ščitnica lahko vpliva na alergije, težave s kožo, na utrujenost, razdražljivost, prebavne težave, težave s spanjem, pridobivanje ali izgubljanje teže, otekline ter na različne vrste bolečin in avtoimunih bolezni.

Simptomi pri obeh težavah so podobni. Zdravniki poznajo šest osnovnih simptomov hipo aktivne ščitnice: povečano telesno maso, suho kožo in lase, hripav glas, utrujenost, slabo prenašanje mraza. Vendar so te težave manjše od tistih, ki ji telesu povzroči nepravilno delovanje ščitnice, saj vsaka celica v telesu potrebuje ščitnični hormon. Če je ne zdravimo, lahko tvegamo diabetes, visok krvni tlak, emfizem, artritis, depresijo, migreno in sindrom karpalnega kanala.

Alternativna terapija za bolezni ščitnice

Obstajajo različni načini alternativnih zdravljenj, ki so se izkazali za zelo uspešne. Eno izmed zelo uspešnih je zdravljenje s prehrano ter z uporabo naravnih progesteronskih krem. Žleza ščitnica proizvaja hormon tiroksin, ki vpliva na metabolizem. Bistveni del tega hormona je kemični jod in zato je pomembno, da jemo hrano bogato z jodom (ekološko pridelana zelenjava in naravna morska sol). V večini primerov nam ob postavljanju diagnoze izmerijo le hormon TSH, vendar vemo, da sta najpomembnejša hormona ščitnice T4 in T3. Pri večini bolnikov TSH ne pove celotnega delovanja žleze ščitnice. Ščitnična hormona T4 in T3 sta za pravilno diagnozo zelo pomembna.

T4

T4 je znan kot tiroksin in vsebuje štiri molekule joda. V ščitnici je veliko več hormona T4 kot T3. Vendar je T4 sam po sebi zelo malo aktiven, večina se ga mora pretvoriti v T3 in to je tudi njegova glavna naloga. T3 pa je aktiven ščitnični hormon, ki ga potrebujejo naše celice in je za njih uporaben.

Skupni T4

In tudi takrat, ko nam izmerijo T4 moramo vedeti, da obstajata dve vrsti T4. To vključuje T4, ki je vezan na beljakovine ter prosti T4, ki plava okoli v krvi in ki je tudi uporaben za pretvorbo v T3 (in ga lahko izmerimo iz sline). Ker je skupni T4 vezan na beljakovine, se njegova vrednost ob uporabi kontracepcije oz. drugih hormonskih tablet, mirene in med nosečnostjo močno dvigne, vendar nam to nič ne pove, saj moramo izmeriti prosti T4, torej tisti, ki je prost v krvi in je potreben za pretvorbo v T3.
Nizka vrednost prostega T4 lahko pomeni hipotirozo oz. premajhno delovanje ščitnice in potrebo po večji količini T4. Bolniki s hipertirozo oz. prevelikim delovanjem ščitnice imajo ponavadi visoko raven prostega T4.

T3

T3 je znan kot trijodotironin in je sestavljen iz treh molekul joda. T3 je aktivna oblika hormona ščitnice, ki ga uporabljajo naše celice in v ščitnici se ga ustvari le 20%, ostali nastane iz pretvorbe prostega T4.
T3 ravni niso posebej v pomoč pri diagnosticiranju težav ščitnice, je pa testiranje prostega T3 zelo priporočljivo in uporabno pri prilagajanju zdravil oz. naravnih dodatkov pri težavah s ščitnico.
Če imate težave z odvečnimi kilogrami, razpoloženjem, utrujenostjo, neurejeno prebavo, s pomanjkanjem energije ter s suho kožo, imate lahko težave z delovanjem žleze ščitnice.
Preden pa se podvržete hormonskemu zdravljenju, poskrbite za svojo prilagojeno prehrano, ker vam lahko resnično zelo pomaga. Prav tako so se bioidentične progesteronske kreme izkazale za odlično naravno podporo pravilnemu delovanju žleze ščitnice.
Če imamo hipotirozo in nam žleza ščitnica deluje premalo, nam zmanjševanje kalorij ne bo pomagalo pri izgubi kilogramov, saj hipotiroza povzroči oslabljeno delovanje metabolizma in drugih telesnih procesov.

Prehrana za pravilno delovanje ščitnice

Izogibajte se rafinirani hrani, sladkorju, vsem živalskim beljakovinam (mlečnim izdelkom, mesu) glutenu, kofeinu in alkoholu. Ne pretiravajte z zeljem, brstičnim ohrovtom, brokolijem in cvetačo, saj lahko onemogočijo dobro pretvorbo T4 v T3 in tako še dodatno oslabijo delovanje žleze ščitnice.

Za proizvodnjo hormonov so potrebne dobre maščobne kisline, zato ne pozabite na priporočene maščobe, najboljše so iz mikroalg (zaradi EPA in DHA maščobnih kislin). Uživajte v lanenem semenu in v lanenem, svetlinovem in konopljinem olju. Ne pozabite na zeleno zelenjavo, oreščke, stročnice in na žita brez glutena, na mikroalge in dnevno gibanje na naravni svetlobi, saj so kalcij, magnezij in vitamin D nepogrešljivi pri naši presnovi, selen pa skrbi za pretvorbo T4 v T3.
Za soljenje pri premajhnem delovanju žleze ščitnice uporabljajte naravno morsko sol, uživajte v špinači, blitvi in v mikroalgah.

Bioidentičen progesteron je 100% naraven, pridobljen iz mehiškega gomolja Yam in je termogeničen, kar pomeni, da pomaga pri izgorevanju maščob, saj pomaga ščitnici pri boljšem delovanju. Preprečuje pretirano nastajanje inzulina, glavnega hormona, ki ustvarja maščobo in skrbi, da se ta uskladišči v telesu. Progesteron izboljša presnovo in nas zaščiti pred škodljivimi učinki estrogena, za katerega obstaja zelo veliko študij, ki dokazujejo povezavo med presežkom estrogena in številnimi drugimi boleznimi.

Hormoni ščitnice so glavni regulatorji metabolizma in imajo močan vpliv na telesno težo in kontrolo nad načinom, kako organizem presnavlja ogljikove hidrate in maščobe. Nepravilno delovanje ščitnice vpliva tudi na kontrolo apetita. Študije kažejo, da hormoni ščitnice lahko spremenijo nivo hormona leptina, ki nastane iz maščobnih celic in za katerega menijo,da kontrolira apetit in stabilizira nivo energije.

Delovanje naše žleze ščitnice je za naše dobro počutje in zdravo delovanje vseh telesnih procesov zelo pomembno, zato zanjo poskrbite preden se težave pojavijo (velikokrat nastopijo v menpoavzi zaradi upadanja nastajanja spolnih hormonov) oz. kot podporno terapijo uradnemu zdravljenju.

Alja Dimic, Center prehranske terapije
www.holistic.si

Kontracepcija in umetni hormoni

Vedno več žensk uporablja sintetične hormone. V najstniških letih za ureditev menstrualnih ciklusov, kasneje za preprečevanje nosečnosti, nato zaradi težav v meni. Pa so vsi ti umetni hormoni za naše zdravje neškodljivi in brez stranskih učinkov, da jih kar tako brezbrižno vnašamo vase, mnoge med nami nepretrgoma več let?

Kotracepcijske tabletke delujejo tako, da v našem telesu motijo naravno hormonsko ravnovesje. Sintetične oblike estrogena in progesterona onemogočajo normalen potek dozorevanja jajčeca, preprečujejo ovulacijo in spreminjajo stanje naših sluznic.

Najbolj zanimivo mi je dejstvo, da hormonsko kontracepcijo predpisujejo vedno mlajšim dekletom, ki šele odraščajo, njihovo hormonsko ravnovesje se šele vzpostavlja ( za npr. urejanje ciklusa in zdravljenje aken).

Tudi sama sem pri 16 letih dobila tabletke, da bi se mi uredil cikel. Če zdaj pogledam nazaj, jih zagotovo ne bi jemala, saj so mi prinesle le številne posledice, na žalost negativne. In dobro se zavedam stranskih učinkov, ki jih tabletke v resnici imajo.

In sploh, le kako naj bi sintetična kontracepcija uredila in spravila v ravnovesje delovanje naših žlez, če pa se v telesu ni samo vzpostavilo normalno hormonsko ravnovesje?

Ob jemanju kontracepcije je telo v stanju umetne nosečnosti. Vsi pa vemo, da v nosečnosti ciklusov ni, prav tako ni ovulacije, jajčniki so v mirovanju. Krvavitev, ki se pojavi po obdobju 21-dnevnega jemanja tabletk, je le odtegnitvena krvavitev, ki je posledica nenadnega upada hormonov in to ni menstruacija.

In vedno bolj, ko hodim po svetu in se udeležujem različnih predavanj, seminarjev in izobraževanj, vedno bolj mi je jasno, kako škodljiva je uporaba kontracepcije.

Vedno pišem in vem, da vsi že veste, vendar je za naše zdravje ključna dobra in zdrava črevesna flora v kateri prevladujejo dobre in zdravju  koristne mlečnokislinske bakterije. Kontracepcija pa uničuje dobre bakterije, zakisa naše telo  in tako poskrbi za ugodno okolje slabim bakterijam in glivam, med njimi tudi vsem zelo znani kandidi.

Glive in bakterije izločajo strupe, živčne pline, ki nas zastrupljajo. Telo za svojo nevtralizacijo in odstranitev presežka toksinov pospešeno črpa svoje zaloge vitaminov in mineralov (kalcij, kalij, železo, C vitamin…).  Zaradi kontracepcija se poveča naša potreba po vitaminih in mineralih.

Vse ženske, ki jemljejo kontracepcijo, bi morale še dodatno uživati več sadja in zelenjave ter poskrbeti za splošno dobro uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali.

Prav tako ženske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, ne bi smele kaditi. Kajenje pomembno dviguje tveganje za nevarne neželene učinke na srce in ožilje.

Kontracepcija  vpliva tudi na proces strjevanja krvi in viša tveganje za nastanek krvnih strdkov .

Poleg tega nam plini, ki jih glive izločajo, še dodatno zmešajo hormonsko ravnovesje.

Vam je znano napenjanje, prebavne težave, utrujenost, glivična vnetja, depresija, mrzle roke in noge?

To pa so le začetni stranski učinki. Sledijo slabosti, glavobolij, vnetja nožnice, urinarni infekti, težave s kožo, lasmi in nohti, vnetja dlesni, nastajanje celulita in debelost.

Stranski učinek kontracepcije je tudi tveganje za razvoj raka na dojkah.

Nihče mi ne bo rekel, da to ni res. Dnevno sem v stiku z veliko preveč ženskami z rakom prsi in veste, kaj je njihov najpogostejši stavek – dolgo sem bila na kontracepciji…

Prav tako se na vseh izobraževanjih, seminarjih in učenjih alternativnega zdravljenja po tujini redno srečujem s priznanimi strokovnjaki, zdravniki in raziskovalci, ki kontracepcijo močno odsvetujejo.
Znanstveniki z bolnišnice Altoona v Pennsylvaniji so objavili rezultate 34 študij med mladimi ženskami po vsem svetu, ki so jemale oralno kontracepcijo, preden so prvič zanosile. Raziskovalci so odkrili, da se je pri ženskah, ki so jemale tablete več kot štiri leta pred prvo nosečnostjo, za 52 odstotkov povečalo tveganje za obolevnostjo za rakom na dojkah.

Številni neodvisni laboratoriji dokazujejo, da kontracepcijske tabletke lahko povečajo možnost za raka dojke, še posebno, če ženska jemlje kontracepcijo v obdobju pred rojstvom prvega otroka.

In med uporabnicami kontracepcije je vedno več mladih žensk oz. najstnic.

Zdravnik kontracepcijskih tabletk ne smejo poredpisati  ženskam z obolenjem srca in ožilja, rakavim obolenjem rodil ali dojk, doječim ženskam, ženskam, ki imajo zvišan krvni pritisk, sladkorno bolezen, kadilkam, ki so starejše od 35 let in ženskam, ki imajo migreno. Vam ti podatki kaj povedo?

Seveda se vsaka izmed nas odloči sama, čemu bo dala prednost in večji pomen. Ali bomo jemale kontracepcijo in s tem tvegale številne stranske učinke? Ali pa bomo zase poskrbele na naraven način, dale svojemu telesu možnost, da samo vzpostavi normalno hormonsko ravnovesje.

Kot zanimivost, svojim hčerkam kar 75% žensk ne bi priporočilo hormonske terapije.

Obstajajo številni naravni  fitoestrogeni, ki uravnavajo naše hormonsko ravnovesje. Zato poskrbite za svojo prehrano. Uživajte v sadju, zelenjavi in žitaricah, ne pozabite na laneno seme, čičerko, tofu, česen, stročnice, divji oves, špinačo. Zelo dobra zelišča so divja konopljika, grozdnata svetilka in izvleček oz. laboratorijsko predelana snov diosegenin iz divjega yama oz. naravna progesteronska krema.

Ne pozabite na pomembne maščobne kisline iz lanenega olja, svetlinovega olja in olja ščeničnih kalčkov.

Jaz zase vem, kako bi se še enkrat odločila, če bi bila danes spet stara 16 let. In dobro vem, česa moja hčerka ne bo jemala.

Alja Dimic, holistic.si

Vitamin C proti raku, infarktu in virusi

Najbolj znan vir vsebnosti vitamina C so citrusi, čeprav ga najdemo tudi v marsikaterem drugem sadežu in zelenjavi. Vitamin C preprečuje številne vrste rakavih obolenj, še posebej tista na področju želodca in požiralnika. Varuje tudi celice v našem telesu pred prostimi radikali, ki napadajo molekule DNK, kar lahko povzroči mutacijo celic, da postanejo kancerogene.

Raziskave dokazujejo, da uživanje zadostne količine vitamina C dnevno zelo zmanjša nevarnost srčne kapi in srčnega infarkta. Znižuje tudi raven škodljivega holesterola LDL v krvi, hkrati pa povečuje raven dobrega holesterola HDL. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da Vitamin C krepi tudi imunski sistem, uničuje viruse, povečuje zmožnost telesa za vrskavanje železa in ostalih snovi ki jih zaužijemo.

Ker je vitamin C topen v vodi, je bolje sadje in zelenjavo pojesti sveže, saj ga kuhanje v vodi kar precej izniči, poleg tega pa ga uničuje tudi vročina. Precej vitamina c izgubimo tudi, če sadje narežemo in ga ne pojemo takoj.

 

 

Naprej »