Načrtovano sajenje in sejanje pri ekološkem vrtnarjenju – kolobar in kolobarjenje

Bliža se čas, ko bomo naše gredice, vrtove ali večje njive začeli obdelovati in nanje saditi in sejati različne rastline. Če hočemo zemljo obdelovati po ekoloških smernicah je zelo pomembno upoštevati kolobar in kolobarjenje oziroma vrstenje ali sledenje različnih rastlin.

Kolobar nam pomaga ohranjati rodovitnost tal, preprečuje širjenje bolezni, škodljivcev in plevelov. S pravilnim kolobarjenjem imamo na dolgi rok gledano manj dela z našim vrtom ter se tako izognemo negativnim posledicam neupoštevanja kolobarja.

Tla lahko zaradi neupoštevanja ali pa napačnega kolobarja postanejo izčrpana, siromašna, skratka ob dobri oskrbi ne dosežemo več zadovoljivih pridelkov, ki so lahko tudi slabše kvalitete (tako po obliki, manjši ter polni poškodb škodljivcev, kot tudi po sami hranilni vrednosti).

Preden začnemo z obdelovanjem vrta si tako naredimo načrt. Vrt razdelimo na tri dele. Na prvem delu, ki smo ga pognojili s hlevskim gnojem sejemo zelenjadnice, ki prenesejo neposredno gnojenje. To so: zelje, cvetača, ohrovt, listnati ohrovt, plodovke kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče, bučke, melone in lubenice, od korenovk pa zeleno in pastinak, od stročnic samo visok stročji fižol, zgodnji krompir in por.

Drugi del, ki pa smo ga prejšnje leto pognojili s hlevskim gnojem, pridelujemo zelenjadnice, ki pa ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. To so: korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa, redkev, kolerabica, blitva, špinača, solatnice in čebulnice. Na tretjem delu pa bob, grah, fižol, lečo, čičeriko, čebulo in česen.

Pri načrtovanju in nato pri sajenju pa ne pozabimo na dobre in slabe sosede, saj se nekatere vrtnine med seboj ne prenesejo najbolje oz. nekatere vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti, nekatere kombinacije odganjajo škodljivce in preprečujejo napad bolezni. Tako izkoristimo vpliv rastlin proti škodljivcem in povzročiteljem bolezni ter ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.

Bio vrt

Vse več ljudi se odloča za domačo pridelavo zelenjave zaradi vse preveč umetno pridelane in gensko spremenjene hrane. Velik del teh ljudi pa se usmerja ravno v bio vrtnarjenje.

Res je, da bi vsakogar izmed nas ujezilo, če bi videli, da mu je vrtnine pojedel kakšen od zajedalcev, vendar pa je od vsakega posameznika odvisno, ali se bo takšnih zajedalcev znebil na naravi prijazen način ali uporabil katero od škodljivih kemikalij. Bio vrtnarjenje je seveda okolju neškodljivo, zato smo lahko prepričani, da zelenjava, ki jo užijemo ne vsebuje toksinov, kemikalij, …

Torej, kako do svojega bio vrta? Preprosto! Pripravili smo vam nekaj začetnih nasvetov:

1. Skrbno pripravite vse potrebščine (semena, lopate, grablje, posode, …)
2. Veliko je odvisno od dobre zemlje, zato se skoparite z njo!
3. Držite se navodil napisanih na vrečki! Ponavadi se na vsaki vrečki s semeni nahaja koledarček, ki vam sporoča, kdaj je potrebno katero rastlino posaditi in kje jo je dobro posaditi. Pazite tudi, kje kupite semena in kakšnega porekla so.
4. Pripravite zemljo in jo pomešajte jo s kompostom, ki ste pripravili že predčasno.
5. Sedaj je čas, da posadite semena, vendar pa morate biti pozorni, da ta semena obvarujete pred zmrzaljo, nevihtami in polži. Dobro je tudi, da v vrt nasadite materino dušico ter namesto insekticidov uporabljate vodo, v kateri ste namočili koprive.
6. Ne pozabite pleti plevela! Ko pulite neželjene rastline iz zemlje poskrbite, da ste izpulili tudi korenine, saj se tako plevel ne bo ponovno zarastel.
7. Opazujte vrt – redno pregledujte vrt, ali opazite kakšne bolezni, zajedalce itd. In ukrepajte takrat, ko še lahko in ne, ko je že prepozno.
8. Ne zadajte si prevelike naloge! Velikost vrta naj ne presega vaših lastnih sposobnosti – kasneje lahko še vedno vrt povečate. Prav tako pa morate vedeti, da nekatere rastline poženejo zgodaj, druge pa pozno zato po pameti razporedite te rastline, da boste imeli skozi celo sezono svežo zelenjavo.
9. Nasvet za vrtni insekticid: Vzemite posušene liste sivke, tobaka, rožmarina in mete, jih zmešajte in nekoliko zmečkajte in jih namočite čez noč v vodo. Tekočino uporabite kot sprej proti žuželkam.
10. Reciklirajte! Kompost je prav tako del bio vrtnarjenja in vam bo prišel prav ob koncu sezone, ko bo potrebo pripraviti prst za naslednje leto.
11. Kolobarite! Kolobarjenje pomaga proti škodljivcem in pri obnavljanju zemlje.
12. Izmenjujte si informacije in nasvete z drugimi bio vrtičkarji.

To je le nekaj začetnih napotkov, kako do zdrave in sveže zelenjave, ki ni pridelana na naravi škodljiv način in kako napravite svoj bio vrt. Še vedno pa obstaja malo morje drobnih nasvetov, kako vzdržujemo bio vrt.