Ali je ekološko pridelana hrana res boljša?

Če ste zagovornik ekološko pridelane prehrane ter ekološkega pridobivanja le-te, potem so vas verjetno že večkrat vprašali, zakaj je takšna hrana res boljša.

Vendar pa na to vprašanje ne morete enostavno odgovoriti z da, ko veste, da temu vprašanju sledi naslednje, ki se glasi `zakaj je temu tako?´.

Raziskave o ekološko pridelani hrani

Raziskave so pokazale, da sadje in zelenjava gojena na ekološki način vsebuje več hranljivih snovi. To pa zato, ker tako pridelana hrana raste počasneje, česar posledica je postopno nabiranje hranljivih snovi. Organska hrana zato po navadi vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov ter fitonutrinov.

Gojiti oz. jesti ekološko pridelano hrano pa pomeni tudi manj kemikalij, saj veliki pridelovalci škropijo pridelek z raznimi sredstvi, ki pa niso nevarna le za škodljivce, ampak so nevarna vsem živim organizmom. Zato, s tem ko uživamo ne ekološko pridelano hrano, z njo uživamo tudi razne strupe, ki se nabirajo v našem telesu.

Organska hrana pa je sama po sebi tudi veliko bolj okusna. To je seveda težko dokazljivo v laboratorijih, vendar pa že enostaven preizkus z zavezanimi očmi daje očitne rezultate. Organska hrana, ker raste počasneje, razvije tudi več substanc, ki ji dajejo močnejši in boljši okus. Pa tudi samo okolje, v katerem rastejo ti pridelki je veliko boljše, saj kmetje gojijo zelenjavo na okolju prijazen način.

Torej, imate dovolj razlogov zakaj je organsko pridelana hrana boljša? Če ste vi ali vaši prijatelji še vedno skeptični, je najbolje, da se prepričate na lastne oči.

Kaj vse je na naši hrani?

Ugotovite, katera hrana je čista in katera ne!

Vsi smo že slišali marsikatero opozorilo o ostankih pesticidov na hrani, še posebej sadju, kajti po pranju in propravi za transport proizvajalci svoje pridelke pogosto ponovno poškropijo z raznimi sredstvi proti žuželkam in drugim napadalcem.

O teh pesticidih vemo navadni ljudje več ali manj le to, da jih je odobrila vlada in da obstajajo določeni standardi, koliko ostankov pesticidov je lahko prisotnih na hrani, da je še dovoljena na prodajnih policah.

Od sedaj pa lahko tudi sami preverite, kaj ste oziroma boste pojedli skupaj z vašim najljubšim sadežem. Action Network je izdelal spletno aplikacijo, ki uporabnikom omogoča, da sami iz seznama izberejo določen izdelek, in preverijo katere pesticide so po mnogih testih odkrili na njem.

Imate radi mandeljne? Na njih so odkrili kar 11 različnih pesticidov, vključno z dvema, ki sta znana kancerogena, šest od teh domnevno vpliva na ravnovesje hormonov v telesu, trije pa so v večjih količinah nevro toksini in lahko resno poškodujejo živčni sistem. Vse to so testirali in našli tudi v predhodnih uradnih testih, preden so jim dali zeleno luč za prodajo. Torej koliko lahko zaupate trgovcem?

Vam je všeč okus dinje? Potem vas bo verjetno zanimalo, da ste lahko z enim okusnim sadežem pojedli tudi do 27 različnih vrst pesticidov. Pet od teh so domnevni ali potrjeni kancerogeni, 15 od njih lahko vpliva na ravnovesje hormonov, 11 je nevro toksinov in štirje razvojni ter reproduktivni toksini.

Ste svojemu otroku ravno spasirali okusno rdeče jabolko? Jabolka so pravi rekorder, saj lahko vsebujejo tudi do 28 različnih pesticidov.

Pesticidi so tudi v majhnih količinah lahko nevarni za zdravje, sicer trgovci trdijo nasprotno, ampak komu boste zaupali? Trgovcem, ki hočejo na vsak način zaslužiti ali testom neodvisne oranizacije? Res je v današnjih časih težko dobiti popolnoma neškropljene izdelke, vendar glede na podatke, ki smo vam jih predstavili, je pametno, da naslednjič v trgovini malo bolj podrobno pogledate, kaj imate na razpolago na policah in mogoče ne kupite največjih in najbolj rdečih jabolk. Ne pozabite, da se sami odločamo, kaj jemo in kaj bomo kupili in lahko vplivamo na trgovce, od koga bodo naročili naslednjo pošiljko sadja.

Se pa vse bolj razvija naravno kmetijstvo tudi v Sloveniji, tako da boste z ne preveč truda pri nas našli tudi takšne izdelke, samo malo je potrebno povprašati sosedo ali pobrskati po spletu.

Na http://www.whatsonmyfood.org/ lahko preverite kaj vse se nahaja na vaši priljubljeni hrani.

Rastline za ekološko pridelavo

Zaradi same narave pridelovanja v ekološkem kmetovanju in prepovedi uporabe kemično sintetičnih pesticidov, umetnih mineralnih gnojil in razkuženega semena, je še kako pomemben kolobar oziroma vrstenje poljščin ali vrtnin na vrtu ali njivi ter sama izbira rastlin, sort. Tako se danes išče nove rastline, sorte, ki bi bile odpornejše na bolezni,škodljive, sušo, mraz, …

Pomembno je, da je rastlina ali sorta, ki jo izberemo odpornejša od ustaljenih rastlin in da doseže brez uporabe pesticidov, gnojil ter čim s manjšo porabo energije, kakovosten in količinsko primeren pridelek. Tako se v ekološkem kmetijstvu raje poslužujemo sejanja žit kot so pira, rž in opuščamo sejanje pšenice in ječmena.

Pira in rž sta prav tako krušni žiti, ki pa sta odpornejši na bolezni in škodljivce kot pa sta pšenica in ječmen. Rž in pira ravno tako bolje kot pšenica in ječmen prenašata tudi nižje temperature, kratkotrajno sušo in več padavin. Uspevata tudi na slabših, plitvih in manj rodovitnih tleh. Rž in piro lahko sejemo in nam dajo primeren pridelek tudi na višje ležečih območjih, saj uspevata tudi na 1200 m nadmorske višine.

Namesto ustaljenih solatnic v zimskem času lahko sejemo motovilec ali zimski portulak, ki sta prav tako bolj odporna na mraz, bolezni, škodljivce kot ustaljene solatnice v konvencionalnem kmetijstvu. Tako motovilec kot zimski portulak uspevata v skromnih razmerah, z malo hranil in toplote.

Navedli smo samo nekaj primerov rastlin, ki so primernejše za ekološko kmetovanje.
Imamo pa na voljo veliko starih, pozabljenih ter ponovno na novo odkritih rastlin, ki smo jih s prihodom rastlin z večjimi pridelki potisnili v pozabo. Danes, ko je potrebna večja skrb za okolje in vedno manjše obremenjevanje okolja so pa postale ponovno aktualne in zanimive. Odkrivajo se pa tudi prav nove rastline, ki se v preteklosti niso uporabljale in so šele sedaj odkrili njihovo odpornost in široko uporabnost.

Aktualno: Ekološke kmetije v Sloveniji

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.