Živalski vrt skriva ključ do bio goriva

Raziskovalci univerze Tulane upajo, da bodo lahko iz blata in odpadkov živali iz živalskih vrtov lahko naredili bio gorivo iz butanola.

Res je, da že dalj časa t.i. ‘zoo-poo’ zbirajo za okoljevarstvene namene, vendar pa so ti odpadki do sedaj bili uporabljeni za napajanje poslopij. Tokrat pa bodo znanstveniki iz teh izločkov odvzeli le bakterije, ki se nahajajo v njih.

Te bakterije razgrajujejo celuozo v telesih živali in v najboljšem primeru naj bi te bakterije gensko spremenili, da bi na smetiščih smeti spreminjale v gorivo.

Plin butanol (le-tega bi naj bakterije proizvajale) ima veliko boljše značilnosti kot pa etanol. Lažje ga je zmešati z bencinom ter distribuirati preko cevi. Prav tako pa ga lahko uporabimo za notranje izgorevanje brez kakršnih koli sprememb samih naprav.

Lubenica kot gorivo?

Raziskovalci so tokrat odkrili, da bi lahko lubenica bila dober aditiv gorivu. Res je, da je sama zamisel malo smešna, saj lubenice po navadi jemo in ne zlivamo v rezervoar za gorivo. Vendar pa je takšna rešitev definitivno boljša kot pa vedno večja poraba goriva.

V vsakem primeru je bolje, da ustvarimo nove poljane, nasejene z lubenicami, kot pa nova naftna črpališča in ploščadi.

Izkaže se tudi, da gre kar 20 % letne ‘žetve’ lubenic v nič samo zaradi izgleda. To pa vsekakor pomeni izgubo za pridelovalce, saj ljudje nočejo kupiti teh lubenic, ker so na videz grde. Torej, teh 20 % je dobilo novo nalogo. Po tem, ko jih zmeljejo v sok, jih lahko predelajo v bio-gorivo.

To gorivo vsebuje 7-10% fermentiranega sladkorja ali neke vrste etanol, vendar pa je potreben trikrat večji koncentrat, da bi lahko lubenice dejansko poganjale naše jeklene konjičke. Vendar pa lahko to gorivo vseeno uporabimo kot aditiv navadnemu bio-gorivu.

Skrivnosti alg

Ena izmed mnogih dobrih lastnosti alg je ta, da jih lahko uporabimo kot biogorivo. Tako počasi alge postajajo najbolj sprejemljiva alternativa za biogorivo.

Verjetno je najbolj znano biogorivo iz koruze, in bi pričakovali, da je takšno gorivo po vsej verjetnosti super ideja. Vendar to ne drži. Koruza je znana po tem, da prispeva večji delež k toplogrednim plinom med vsemi pridelki, ki jih gojimo za biogoriva. Poleg tega pa pridelovanje koruze zajame ogromne površine, saj koruzo v prvi vrsti gojimo za vsakodnevne potrebe po hrani, vedno več pa jo gojimo tudi za biogoriva.

Alge pa lahko gojimo kjerkoli prav tako pa proizvedejo več olja na hektar, kot pa vsa žita skupaj. Prav tako alge zmanjšujejo vrednost ogljikovega dioksida v ozračju, saj ga pretvarjajo v kisik. Zraven tega pa farme z algami navadno postavijo v bližino elektrarn in na ta način zmanjšajo ali ponekod celo izničijo vrednost ogljikovega dioksida, ki ga v ozračje izpuščajo elektrarne. Stranski produkti alg, pa so prav tako uporabni v kozmetiki, za prehranska dopolnila, …

Kako pa vse to deluje? Alge so derivat žvepla in reagirajo tako, da proizvedejo vodik namesto kisika (kot se to po navadi dogaja pri fotosintezi). Ta fenomen je odkril Anastasios Melis, ki pravi, da je takšen proces zelo lahek, zato ga lahko izvedete tudi doma.