Naravni pigmenti in kako jih pridobivamo

Danes je skoraj vsak naravni pigment zamenjal njegov sintetični brat. V tem članku brišem prah s police znanja o pridobivanju naravnih pigmentov in se vračam nazaj v preteklost, kjer so uporabljali iznajdljive, nenavadne in navdušujoče metode za barvanje tekstila, telesa in kasneje tudi kozmetičnih izdelkov.

Zgodovinsko gledano so bili naravni pigmenti pomemben del preteklosti. Pigmenti so osnova vseh barv, prva uporaba le-teh pa sega vse do prazgodovine, kjer so jih uporabljali za jamske poslikave. Takratni človek je barvo naredil iz mešanice oglja in sline ali živalske maščobe. Barve, ki so jih uporabljali, so bile črna, rumena (limonit), rdeča (hematit ali pečen limonit) in bela (kaolin gline, sežgane školjke, mavec v prahu ali kalcijev karbonat v prahu). Skozi tisočletja, so se naučili pridobivati širšo paleto barv.

Kako pridobivamo naravne pigmente?

Modra paleta
Temno modra indigo barva je bila v zgodovini priljubljena in zelo razširjena. Že majska kultura nam priča o uporabi modre barve, prav tako pa so bili Egipčani znani po »egiptovsko modri«. Pridobivali so jo z vrenjem sivo-zelenih listov in stebla več kot trideset sorodnih rastlin, vključno z zdravilnim indigo grmičevjem. Modro lahko pridobite tudi iz prahu azurita, prahu lapiza, račjega iztrebka in določene vrste gline.

Rdeča paleta
Globoko rdeča barva je narejena iz samičinega telesa hrošča, imenovanega škrlat. V antiki so rdečo pridobivali iz hrošča, podobnega škrlatu (Kermes vermilio). Rdeči pigment velja za enega izmed najstarejših pigmentov, ki so ga uporabljali v Egiptu, Grčiji in na Vzhodu. Pigment iz hrošča je kot barvilo za hrano na voljo še danes, saj je eden izmed redkih rdečih pigmentov, ki je dovolj varen za uporabo v prehranjevalni industriji.

Rdečo pridobivajo tudi iz smole španskega trsta, ki se uporablja predvsem kot barvilo v lakih. Druga vira rdeče sta še korenina rumene lakotnice in kri.

Namig: Ključ pridobivanja rdečega pigmenta iz korenine rumene lakotnice je v tem, da je potrebno korenine posušiti. Ko je le-ta suha, se prepričajte, da ste iz nje dobro sprali morebitno blato. Suhe korenine zmeljite v fin prah in pigment je narejen.

Zelena paleta
Zelen pigment se pridobiva iz več vrst trav. V preteklosti so usnje barvali tako, da so svežo travo zvili v klobčič in jo neposredno drgnili po usnju. Odtenek zelene se razlikuje glede na vrsto in vsebnost vode v travi. Prav tako bodo pretolčeni listje rastlin, ki vsebujejo klorofil, dali zeleno barvo. Vir zelene barve za vaše ustvarjanje pa lahko poiščete tudi v prahu iz alg.

Rumena paleta
V rimskih časih so rumen ali zelen pigment pridobivali iz soka peteršilja, rastlin ali različnih jagod. Pigment iz suhih jagod krhlika je bil še posebej priljubljen v 18 stoletju.

Zlato-rumen odtenek so pridobivali tudi iz kravjega urina. Krave so se prehranjevale izključno z listi mana. Urin so izpareli in preostalo usedlino ročno oblikovali v kroglice, ki so jih predelali v pigment. Tako pridelan pigment je bil dosegljiv v Angliji vse do leta 1921.

Svetlo rumen pigment pridobivajo tudi iz smole različnih vrst drevesa, imenovanega Garcinin. Smola se nabira tako, da v lubje zarežejo brazde, sok ki teče ven, se posuši v temno rjave kepice, ki jih zmeljejo v prah in obdelajo s topilom za pridobivanjem pigmenta iz smole. Poleg naštetih možnosti se rumena pridobiva tudi iz korenin kislice, ruja in rumene gline.

Rjava paleta
Rjavo so pridobivali iz notranje skorje hrasta, imenovanega Quercus tinctoria, ki raste v predelih Severne Amerike. Rjava, pridobljena iz hrasta, je bila priljubljena v 18. in 19. stoletju. Temno rjavo barvo se pridobiva iz črnila sip, ki jih v glavnem najdemo v jadranskem morju. Rjavo se prav tako pridobiva iz pudra lesenca, ki je slabše razredno oglje. Pogosto ga mešajo z vodo in medom, slednji naj bi barvo ohranjal mehko. Posledično je barva enostavnejša za mešanje in se bolje prime na površino. Še en vir rjave so lupine, v katerih se skriva oreh. Iz lupine ameriškega oreha pa dobite svetlo rjavo barvo.

Namig: V vrelo vodo dajte čebulne lupine. Vanjo namočite kos blaga ali volne, ki jo želite obarvati rjavo. Ne pozabite na barvanje pirhov s čebulnimi olupki.

Črna paleta
Črne pigmente so pridobivali iz ogljika sežganega lesa (npr. vinske trte), v sodobnem času pa predvsem s sežiganjem premoga ali katrana. Črna se prav tako pridobiva s počasnim upepeljenem slonove kosti ali kosti v pečici. Ta postopek daje nekoliko drugačen odtenek črne.

Bela paleta
Belo lahko pridobite iz krede, mavca, prav tako pa iz kosti ali rogov, ki dajejo rahlo belo rumenkasto odtenek.

Barva za slikane

Če si želite zmešati svojo barvo, uporabite zgornje ideje in možnosti za pridobivanje pigmenta in le-tega zmešajte z vodo. Če želite, da se barva dlje časa obdrži na površini, uporabite vezivno sredstvo. Tako narejeno barvo lahko shranite v stekleničko za dlje časa.

Za uporabo vezivnega sredstva obstaja preprosto pravilo: sredstvo naj bo po sestavi čim bolj podobno zmesi, h kateri boste vezivo primešali. Če je osnova pigmenta glina, ne potrebujete vezivnega sredstva, ampak jo le zmešajte z vodo.

Skozi zgodovino se je kot vezivno sredstvo uporabljalo slino, kostno maso, živalske maščobe, na primer medvedjo maščobo, kaktusov sok (pušča zeleno barvo), beljak, rastlinski sok in urin.

Zanimivo vezivno sredstvo je tudi juka, rastlinsko milo, ki vsebuje saponin. Juko so uporabljali Indijanci, a ne le kot detergent, temveč tudi kot vezivno sredstvo za barvo. Korenine juke, ki so jih namočili v malo vode in pustili čez noč, so vsebovale največ saponina. Korenine so nato zmleli in iz njih iztisnili tekočino.

Če se odločite za ustvarjanje z naravnimi pigmenti, se nikar ne omejite na zgoraj napisane predloge. Narava nam ponuja široko paleto barv in načinov, iz katerih jih pridobivamo. Zato raziskujte, preizkušajte in kar je najpomembnejše – packajte!

Eva Žnidar

Nasveti za zdravo in varno sončenje

Nedolgo nazaj je zagorela polt pomenila lepoto in nek ideal, zaradi česar so se milijoni ljudi po svetu trudili postati čim bolj podobni temu lepotnemu idealu. Za to so se bili pripravljeni ure in ure cvreti na žgočem soncu in ob tem tudi kar nekaj časa preživeti v solariju. Solarij je predstavljal in še danes predstavlja rešitev za nekoga, ki želi doseči čim večji učinek v kar se da kratkem času – lahko bi rekli, da gre za tipičen odziv novodobnega človeka. Vendar pa so rezultati dokazali, da naravna porjavelost in tista pridobljena v solariju nista enaki. Zato še vedno prevladuje mišljenje, da je sončenje in naravna porjavelost nek sinonim za zdrav videz in lepoto – pa je to res? Nikakor!

Danes je vse več opozoril o tem kako je sonce škodljivo in, da je zagorela polt vse prej kot zdrava polt! Tudi solarij je škodljiv in ga znanstveniki na podlagi dokazov odsvetujejo vsem. Mnogi se namreč tolažijo s tem, da je solarij neka priprava na sonce in, da se lahko potem brezskrbno nastavljajo sončnim žarkom brez kakršne koli zaščite. Seveda je to zmotno mišljenje, saj solarij ne predstavlja nikakršne preventive ali podobno. Danes so na dan pricurljala že takšna ali drugačna dejstva o solariju in prekomernem sončenju, da je vsa stvar že kar malce zaskbljujoča.  Danes so vsem dostopne marsikatere informacije o tej temi, zato se nihče ne more zgovarjati na to, da o tem ni vedel ničesar. Opozorila o zaščiti pred nevarnimi in smrtonosnimi žarki se pojavljajo kot reklamni oglasi na televiziji, na jumbo plakatih, marsikateri članek o tem pa je objavljen tudi na internetu ali pa v različnih revijah in ostalih medijih. Kljub realnim dejstvom in dokazilom o tem kako nevarno je sonce dandanes, pa ssi nekateri še kar delajo utvare in svoje telo izpostavljajo ter s tem posledično tvegajo nastanek rakavega obolenja.  Jasni podatki namreč kažejo na to, da se iz dneva v dan in iz leta v leto povečuje število bolnikov, obolelih za kožnim rakom, kljub vsem preventivnim ukrepom in čudežnim zaščitnih sredstvom, ki naj bi veljala za primerna.

Za vas smo pripravili nekaj koristnih nasvetov za zdravo sončenje:

• V času od 11-16 ure se ne izpostavljajte soncu, ampak se umaknite v zaprte prostore.
• Vplive škodljivih sončnih žarkov boste najbolje preprečili tako, da se boste izognili močnemu sončnemu sevanju.
• Pozor! Voda in pesek odbijata sončne žarke in posledično povečujeta količino UV žarkov, zato se redno mažite z zaščitno kremo, saj odbiti žarki zadenejo kožo.
• Izpostavljenost soncu preko dneva, se sešteva.
• V kolikor se sončnim žarkom nikakor ne morete izogniti, vsaj poskrbite z to, da ste vedno ustrezno zaščiteni s sredstvi za sončenje. Izberite kremo za sončenje z visokim faktorjem , ki bo ustrezno zaščitil vašo kožo (najbolj učinkovita so tista kozmetična sredstva, ki zadržijo tako UVA, kot tudi UVB žarke).  Moč zaščite je zapisana v obliki zaščitnega faktorja (2, 4,…25, 30, 50+). Večje, kot je število na emblaži, boljša je zaščita. Pri nakupu tovrstnih kozmetičnih produktov imejte v mislih vedno eno stvar: cena ni nujno pogojena s kakovostjo izdelka!
• Zaščitna sredstva nanesite na kožo dobre pol ure preden greste na sonce, saj potrebujejo od 30 – 45 minut, da se vpijejo in pričnejo ščititi.
• Kljub oznaki vodoodporno, kremo po vsakem kopanju ali namakanju, znova nanestite na telo, saj se vseeno ta malce izpere in nima več takšnega učinka.

Sami lahko zelo veliko prispevate k bolj zdravemu sončenju in k ustrezni zaščiti pred soncem. Vsi vemo, da kozmetična industrija v veliki meri uporablja razne kemikalije pri nastanku raznih proizvodov, kar zagotovo tudi ne more ravno dobro vplivati na naš organizem. Vsaka snov, ki jo nanesemo na telo se sčasoma vpije in absorbira v notranje organe.  V tem primeru so izjema kozmetična sredstva, ki so delana na narvni bazi in ne vsebujejo agresivnih kemikalij. Če se odpravljate na plžo, vam priporočamo, da to storite v zgodnjih dopoldanskih urah, v času poldneva pa se odpravite domov na hladno in se na plažo vrnite nekje okoli 17. ure. Zapomnite si – tudi v senci vas sončni žarki ulovijo, zato se tudi tam ustrezno zaščitite.

V kolikor se med največjo vročino odpravite v mesto ali kam drugam po opravkih, svoje telo dobro zaščitite pred soncem – nadenite si klobuk, sončna očala, ter lahka in gosto tkana oblačila. Prav ste slišali – tudi oči je potrebno zaščititi z očali, ki vsebujejo UVA in UVB žarke. Za vse tiste, ki se na dopust v vročih poletnih dneh odpravljate v gore, velja isto, le, da je potrebne še več zaščite. Za višje lege je namreč značilno, da je na vsakih 1000 m nadmorske višine, naravna zaščita zmanjšana za 7 %, še posebno so sončni žarki nevarni v času snega, saj jih ta odbija in je zato obseg žarčenja povečan za 100 %. V primerjavo s tem, pa voda in skale povečajo UV sevanje za 50 %.

V današnjem času so jasno vidna vsa opozorila o nevarnosti sončenja, kar povsem drži. Cvrtje na žgočem soncu ni nič drugega, kot neumno tveganje, pred katerim vas žal ne bodo obvarovala niti najmočnejša zaščitna sredstva. Žal je tako. Vendar pa na nek način – tu mislimo predvsem na zdravo in pametno sončenje, to lahko tudi pozitivno za naše zdravje. Naše telo potrebuje vitamin D, katerega lahko pridobimo s pomočjo sončnih žarkov. Prav tako sončenje uravnava hormonsko ravnotežje in znižuje visok krvni pritisk. UV svetloba pa je sama po sebi zelo učinkovita tudi pri zdravljenju luskavice in pomaga pri izločanju okoljskih ter metabolnih strupov iz telesa. Skratka zdravo sončenje ne pomeni celodnevno nastavljanje soncu, ampak gre za sončenje v času, ko sončni žarki niso več tako močni (v dopoldanskih urah ali pozno popoldan).

Koliko UV svetlobe je dejansko potrebne in zdrave za vaš organizem pa je odvisno od tipa kože, pigmenta in seveda vaše predhodne porjavelosti. Kako se boste odločili je popolnoma vaša stvar, vedite samo to, da telo, v tem primeru koža, ne pozabi in, da se posledice nezdravega sončenja lahko pokažejo komaj čez nekaj let. Pozabite na lepotne ideale in raje pravočasno poskrbite za svoje zdravje. Lepota je minljiva, zdravje pa je žal nekaj, česar tudi denar ne more rešiti. Pazite nase!

Recept za naravno olje za sončenje

Pripravili smo recept za olje za sončenje in pa recept za olje po sončenju, ki ju lahko naredite tudi sami doma, saj vsebujeta naravna eterična olja.

Olje za sončenje

Sestavine:

• 10 kapljic eteričnega olja kadilne bosvelije
• 20 ml sezamovega olja
• 5 ml macerata korenčka
• 25 ml avokadovega olja
• 50 ml jojobinega olja

Olje po sončenju

Sestavine:

• 10 kapljic eteričnega olja sivke
• 5 kapljic eteričnega olja geranije
• 15 kapljic eteričnega olja smilja
• 50 ml olivnega olja ali šentjanževega olja

Naravna zaščita lesa

Les je proizvod narave, torej naravni material, ki se že več tisočletij intenzivno uporablja za gradnjo objektov, za njegovo dolgo obstojnost pa je potrebna dobra zaščita za les.

Prvotno je bila njegova uporaba povezana predvsem z njegovo dostopnostjo. To je bila tudi delno posledica slabe izbire ostalih umetnih materialov za gradnjo. Danes je les v gradnji, kljub ostalim priročnim in cenovno ugodnim materialom, še vedno cenjen zlasti zaradi njegovih pozitivnih lastnosti na objekt in samo bivanje v njem. Je namreč eden izmed najbolj zdravih gradbenih materialov. Ima kar nekaj pozitivnih lastnosti: zmožnost dihanja, uravnavanje vlage, čiščenje zraka, dobra izolativnost, … Te mu dajejo dragocenost.

Ena glavnih lastnosti, ki jih vsebuje les in je boljši od opeke pa je tudi ta, da je gradnja hitrejša in suha, kar pomeni, da ni potrebno čakati, da se deli objekta sušijo. Les predstavlja ogrodje vsakega zdravega doma. Ravno zaradi tega svojega deleža, ki ga prispeva k ohranjanju zdravega okolja in svoje sposobnosti obnavljanja, pa  je med gradbenimi materiali tudi nesporno najbolj ekološki. Skupaj z ostalimi naravnimi materiali pa se povezuje v neko celoto, katera ščiti, ohranja in neguje vaše zdravje Ker je les organski material je zelo izpostavljen tudi lesnim škodljivcem, med katerimi mu najbolj škodujejo glive in razni insekti. Vendar pa je potrebno vedeti, da se ti organizmi pojavljajo samo tam, kjer so ustvarjeni za njih primerni pogoji. Zato je zelo pomembno, da les pravočasno ustrezno zaščitimo. Ker vemo, da umetne kemikalije ne pomenijo nič kaj dobrega za naše zdravje, prisegamo in priporočamo naravno zaščito lesa.

Zaščita lesa

Kvalitetno in predvsem dolgotrajno zaščito lesa dosežemo s pravilno izbiro, sušenjem, sečnjo in vgradnjo lesa. Po besedah lesarjev, lahko  veliko naredimo že samo s pravilno izvedbo začetnih korakov, za bolj izpostavljeno in manj odporno vrsto pa nato uporabimo še dodatno, globinsko zaščito. Popolnoma neškodljivega  kemičnega pripravka za samo zaščito lesa ni, saj vse vsebujejo za človeka bolj ali manj strupene snovi. Zato je priporočljivo, da se kemična zaščita lesa uporabi šele v primeru, ko ni več nobene druge možnosti. Sicer pa lahko sami pripomoremo in že na predhodno zagotovimo, da so pravilno izvedeni vsi koraki, od izbire do vgradnje lesa – na ta način bomo dosegli  zelo kakovostno naravno in  konstrukcijsko zaščito lesa. Na obstojnost lesa vpliva tudi dejstvo, kako les uporabimo. Veliko se lahko naučimo iz same konstrukcije starih lesenih zgradb ali kozolcev. Tam lahko vidimo, da je les odmaknjen od tal, na kamnitih podstavkih, streha ima veliki napušč, kar omogoča odvodnjavanje in preprečuje zastajanje vode.

Že naši predniki so iskali načine kako les ohraniti čim dlje in kako ga naravno zaščititi pred zunanjimi dejavniki in škodljivci. Pri tem so razvili obsežno znanje. Vse se prične že v samem gozdu, ko je potrebno izbrati ustrezno lesno vrsto za določen namen. Poleg globinske zaščite s kemikalijami, kateri se resnično skušajte izogniti in naj bo vaš izhod v sili, se da les preizkušeno tudi naravno zaščititi. Nekaj primerov naravne zaščite za les:

• Stari Egipčani so za zaščito lesa uporabljali različne anorganske soli. Ta postopek je bil še do pred kratkim aktualen tudi v nekaterih evropskih državah.
• V Skandinaviji za zaščito lesenih kolib uporabljajo zemeljsko smolo.
• Namakanje lesa v morski vodi. Gre za naravno zaščito lesa pred glivami in insekti, vendar le – ta ne zagotavlja dolgotrajne zaščite, ker se kuhinjska sol ne vtre v les in se hitro izpere. Kljub temu ta postopek naravne zaščite lesa še vedno uporabljajo prebivalci Istre in Dalmacije. Takoj ko razžagajo lesen hlod, deske za dober teden dni namočijo v morsko vodo – s tem zmanjšajo možnosti za okužbo lesa med samim sušenjem.
• Premazovanje lesa z apnom preprečuje okužbe lesa in njegovo trohnenje.
• Obžiganje lesa je star postopek naravne zaščite lesa. Vinogradniki še danes na tak način obdelajo oporne kole. Spodnji del kola, ki je v stiku z zemljo obžgejo pri čemer pride do rahle suhe destilacije lesa, obžgani les pa se prepoji s katranom ter ostalimi razgradnimi snovmi.
• Okolju prijazna je tudi uporaba firneža ali lanenega olja. Firnež preprečuje trohnenje, saj lesu omogoči vodoodpornost.
• Zelo koristna so tudi eterična olja, ki se ne izpirajo iz lesa, so pa zato občutno predraga za privatno uporabo.

Nekaj primerov zaščite lesa, ki je prej škodljiva, kakor koristna:

• V Sloveniji nekateri še danes uporabljajo metodo Aleksandra Velikega. Les zaščitijo tako, da ga premažejo z odpadnimi motornimi olji, kar pa žal povzroči več škode kot koristi. Zakaj? Zato, ker se odpadno olje iz lesa izpere in odteče v zemljo ter onesnaži podtalnico. Tudi bistvenega učinka na trajnost lesa nima ta zaščita.
• Premazovanje lesa z olji – olivno olje izboljša vodoodpornost lesa, vendar pa je pomankljivost te zaščite to, da hkrati olje v les vnaša hranila, ki pospešijo razvoj določenih vrst gliv.
• Premazovanje lesa z bakrovimi spojinami – najprej so s tem pričeli rudarji, ki so z bakrovimi spojinami zaščitili podzemne tramove.

Pri sami zaščiti lesa z naravnimi proizvodi moramo biti vsekakor zelo previdni. Še vedno velja za najboljšo naravno zaščito lesa taka konstrukcijska rešitev, ki bo lesu zagotavljala suhe pogoje. Kajti zračno suh les je popolnoma varen pred okužbami z glivami in insekti. Sicer je bolj izjema kot pravilo, a dobro je vedeti tudi to, da utegnejo biti nekatere naravne snovi ob nepravilni uporabi tudi včasih bolj škodljive kakor sintetični izdelki.

Vse bolj se okoljevarstva zavedajo tudi izdelovalci barv, smol in ostalih zaščitnih sredstev, zato tudi oni usmerjajo nekaj svojih programov v okolju prijaznejše barve za les in k manj ali neškodljivim zaščitnim premazom. Kaj se trenutno da dobiti na trgu se je najbolje pozanimati v kateri od specializiranih trgovin, kjer je včasih treba biti tudi malo ‘siten’, da vam bo prodajalec predstavil alternative klasičnih premazov in zaščit.

Ampak poudarjamo, to je zgolj izjema in ne pravilo. Zato je tu bolj poudarek na tem, da se o vseh proizvodih, ki jih nameravate uporabiti predhodno dobro pozanimate in tudi naučite vse podrobnosti o postopku. Najbolje bo, če stvar zaupate nekomu, ki je strokovnjak na tem področju, da bo vse tako kot treba. Les je material, ki v celotnem ciklusu svojega življenja ne ohranja samo naravo, ampak tudi zdravje ljudi. Zato, če želite izkoristite vse prednosti, ki jih les nudi, v svoj prid, zaupajte osebam, ki so strokovnjaki na tem področju. Naj bo vaše bivanje kakovostno in v sožitju z naravo!

10 stvari, ki se jih najtežje znebimo ali recikliramo

Katere stvari so tiste, ki se vam ponavadi ‘valjajo’ nekje doma in ne veste kako se jih znebiti ali reciklirati? Odvečna barva? Elektronske naprave? Vsi vemo, da jih ne smemo vreči v smetjak, nikjer ne pa najdemo pravega smetnjaka, kamor bi jih lahko odložili ali oddali v recikliranje.

Torej potrebujemo prave informacije, ki pa so na žalost velikokrat premalo poudarjene. Ampak zagotavljamo vam, da se izplača potruditi, saj ti odpadki vsebujejo nevarne kemikalije za okolje in že z malo truda boste naravi naredili veliko uslugo.

Tukaj je 10 najbolj ‘popularnih kadidatov’, za katere ponavadi ne vemo, kam z njimi:

Baterije

Recikliranje polnilnih baterij je dokaj enostavno, saj jih lahko odnesete nazaj v trgovino in tam morajo za njihovo recikliranje ustrezno poskrbeti, poleg tega le-te vsebujejo okolju škodljive kisline, zato se jih ne sme odlagati v navadne smetnjake ali v naravo.

Obveznosti distributerjev (trgovcev)

• na prodajnem mestu morajo od kateregakoli končnega uporabnika brezplačno prevzeti odpadne prenosne baterije in akumulatorje;
• na prodajnem mestu morajo postaviti posebne zabojnike za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Zabojniki morajo biti vidno označeni, da so namenjeni za odlaganje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev;
• na vidnem mestu morajo postaviti obvestilo kupcem o možnosti brezplačnega prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.

Elektronika

Prodajalci in distributerji elektronskih naprav morajo od kupcev sprejeti odpadne baterije in mobilne telefone ali manjše elektronske naprave, za večjo odpadno elektroniko, kot je računalnik, TV sprejemnik, DVD predvajalnik, radio … pa nekateri zaračunajo manjšo provizijo, zato se je prej dobro pozanimati, kam boste svojo napravo odpeljali.  Ponavadi je tudi to zastonj, če na primer kupite pri njih nov TV sprejemnik in spotoma pripeljete nazaj še starega.

Barva

To je ena od malo težjih odpadnih snovi za recikliranje, vendar pa se tudi tukaj da marsikaj postoriti. Najbolje je, da barvo porabimo do konca oziroma, da kupimo ravno pravo količino. Drugič jo lahko, ko je ne potrebujete več, daste prijatelju ali znancu, ki jo potrebuje. Ali pa jo podarite kakšnemu javnemu zavodu ali skupini, ki ponavadi z veseljem sprejme marsikatero stvar.
Če nič od tega ne gre, potem odvečne barve odnesemo v zbirne centre za nevarne odpadke. Ker ima vsaka občina svoje zbirne centre je najbolje, da se lokalno pozanimate, kje so ti centri in kdaj sprejemajo odpadke.

Varčne žarnice CLF

Flourestenčne varčne žarnice vsebujejo majhno količino živega srebra, ki lahko steče iz žarnice, če je le-ta poškodvana, zato jih nikakor ne vrzite v smetnjak. Odpadne varčne žarnice lahko oddate pri vseh prodajalcih in distributerjih žarnic.

Zdravila

Ne mečite zdravil v smetnjak ali v stranišče, saj del teh snovi vedno najde pot do rek, jezer in ostalih voda. Najbolje je, da jih odnesete nazaj v lekarno, kjer bodo zanje ustrezno poskrbeli.

Kuhinjsko olje

Olje in maščoba lahko hitro zamašita vaše odtoke in tudi, če ga prej zmešate z vodo, tega ne bo preprečilo. Najbolje je, da uporabljate čim manjše količine olja, ki ga nato obrišete s papirnato brisačo in vržete v smeti. Lahko pa imate za to posebno kovinsko posodo, kaor zlivate odpadno olje, nato počakate da se olje strdi in ga nato odvržete. Ponekod pa odpadno že uporabljajo kot biogorivo.

Pločevinke sprejev, ki vsebujejo Aerosol

Prazne pločivinke sprejev se da razmeroma lahko reciklirati, saj jih lahko oddate v smetnjak za pločevinke. Pločevink, ki pa so polne ali pa delno polne pa ne smemo odlagati v smetnjake, ampak jih moramo odnesti v zbirni center za nevarne odpadke. Take pločevinke lahko na smetiščih med stiskanjem eksplodirajo in ogenj na smetiščih lahko povzroči pravo ekološko katastrofo.

Aparati

Večina trgovcev vzame vaš grelec, pomivalni stroj, hladilnik ali drug večji aparat brezplačno, če pri njem kupine nov aparat. Prav tako se nekatera podjetja ukvarjajo z odvozom the aparatov, tako da preverite, če je kje v bližini takšno podjetje.

Embalaža

Zelo veliko izdelkov je ovito v zaščitno folijo z mehurčki. Ponekod ta material sprejemajo in ja potem ponovno uporabijo. Sicer je pri nas miselnost glede tega še zelo nizka, saj velja, da nič, kar je že uporabljano ni dobro. Upamo da se bodo razmere kmalu izboljšale glede takih področij.

Avto deli

Plastika, motorno olje, filtri, akumulator … vse to je možno reciklirati, zato ne mečite odpadkov vašega avtomobila v smetnjak. Vaš servis bi sicer moral poskrbeti za vse to, vendar se pogosto zgodi, da dobimo po opravljenem servisu te dele (filter, žarnica …) nazaj. Vsekakor se pozanimajte, kako pri njih ravnajo z odpadki.
Če vaš serviser ne odlaga pravilno odpadkov, ga lahko tudi zamenjate, ali pa sami odnesete te odpadke v lokalni zbirni center.

Ali barva oceanov vpliva na nastanek orkanov?

Morda se zdi smešno, vendar nove študije kažejo na to, da barva ocenov lahko vpliva na nastanek orkanov.
Simulacija spremembe barve oceanov v eni izmed regij severnega Pacifika je znižala nastanek orkanov za kar 70 %. Na podlagi tega znanstveniki sklepajo, da na nastanek orkanov drastično vpliva klorofil, ki daje barvo oceanom.

Raziskovalec, ki sodeluje v sklopu laboratorijev National Oceanic and Atmospheric Administration’s Geophysical Fluid Dynamics je povedal, da so znanstveniki mnenja, da je morje zelenkaste barve in ne modre, tako kot ponavadi pravimo.

V študuji, ki bo kmalu v celoti tudi objavlena bodo znanstveniki opisali kako upad koncentracije klorofila in ustrezno obarvani oceani lahko povzroči upad nastanka orkanov v ‘barvno osiromašenih’ predelih oceanov.

Rože za spomin in proti depresiji

Rože po navadi simbolizirajo ljubezen, prijateljstvo, sočutje ter praznovanje. Tako so postale del našega vsakdanjega življenja, saj bivajo v naših domovih in jim dajejo lepoto, vonj, milino, barve, kreativnost, nas navdušujejo, zapeljujejo in nas spominjajo na to, da na našem planetu ne živimo le ljudje.

Sodeč po nekaterih raziskavah, imajo rože takojšnje in dolgotrajne pozitivne učinke na reakcije, razpoloženje, socializacijo ter celo spomin tako pri ženskat kot tudi pri moških.

Rože za zdravje in pogum

Vse starostne skupine, ki so bile uporabljene v raziskavah so pokazale izredno navdušenje in hvaležnost potem, ko so dobili rože. To jih je naredilo pogumnejše in socialno bolj aktivne, kar se je pokazalo v bolj iskrenem nasmešku in kontaktu z očmi.
Rože so znane po tem, da imajo neposredne dolgoročne pozitivne učinke na naše čustveno počutje in zato instinktivno pošljemo ali podarimo rože bolnemu prijatelju ali sorodniku.

Rože zmanjšujejo depresijo in izboljšujejo kratkoročni spomin

Spet druga študija namiguje na to, da rože zmanjšujejo depresijo, spodbujajo sočutje in bogatijo kratkoročni spomin pri starejših ljudeh, kar dokazuje, da imajo rože moč, da lajšajo nekatere tegobe starosti.
Rože pa se že dolga leta prav tako uporablja v medicinske namene, saj povečujejo odpornost imnunskega sistema, nekatere so protivnetne, zmanjšujejo stres, pomirjajo, stimulirajo, …

Spodbudite romanco s cvetjem

Glede na to, da smo čustvena bitja, nas privlači veličastnost vonja, barve in simetrije rož. Nekateri pravijo, da so rože ‘seksi’, ker omogočajo čebelam uspešno razmnoževanje, da lahko te nadaljujejo z opraševanjem. Zakaj ne bi tudi vi povzeli takšne navade?

Zato ne jemljite rož preveč samoumevno, ampak jih glejte s srcem, saj pravijo, da je bistvo očem nevidno.

Ali bomo kmalu dočakali sončno barvo?

Podjetje NextGen Solar je napovedalo, da je  zbralo že polovico denarja, ki ga potrebujejo za razvoj sončne barve, ki bo dosegljiva vsem.

Podjetje trdi, da bodo njihove sončne celice v obliki barve dosegle 40% zmogljivost glede na trenutne trende sončnih celic, stale pa bodo trikrat manj kot solarne plošče.

Sončna barva podjetja NextGen je narejena iz tekočega materiala, ki tvori neke vrste trakove iz nano sončnih celic, katere naj bi bilo mogoče namazati na vsako površino. Barvo je izumil labolatorij Argonne National, njihov izum pa že sedaj prekaša nekatere sončne celice po učinkovitosti, saj zajamejo te nove celice več svetlobnih valov.

Podjetje pa sodeluje tudi z ambicijoznimi investitorji v čisto energijo, saj upajo, da bodo izdelali prototip, ki ne bo uporaben le v laboratorijih, ampak tudi na strehah, oknih ter stenah.