Poskrbite za ravnovesje črevesne flore

Ravnovesje črevesne flore je izredno pomembno za naše zdravje. Tudi zaradi neravnovesja v prebavilih lahko ljudje zbolimo, saj s v črevesju nahajajo tako dobre kot tudi slabe bakterije, ki morajo biti v ravnovesju, da lahko naša prebavila in telo normalno delujejo. In kako lahko vzpostavite pravilno ravnovesje, in ga tudi ohranjajte?

Dobra prebava je odvisna od uravnotežene črevesne flore.

Črevesna flora

Črevesno floro sestavljajo koristne bakterije, ki so stalni prebivalci prebavil in ki so tudi nujno potrebne za normalno in redno prebavo. Bakterije so tiste, s pomočjo katerih se hrana v prebavilih razgrajuje pravilno, pri tem pa nastajajo tudi za organizem škodljive snovi. Ravno zaradi tega moramo biti pozorni, kadar imamo težave s prebavili, da pozorno preberemo embalažo prehrambenega izdelka. Kaj pa je tisto najpomembnejše, kar vam bo pomagalo pri vzpostavitvi ravnovesja črevesne flore?

Priporočljivo je, da izdelki vsebujejo probiotične bakterije in glukooligosaharide, saj le-ti pomagajo pri delovanju probiotičnih bakterij. Glukooligosaharid spada v skupino enostavnih sladkorjev in skozi prebavila prehaja v nespremenjeni obliki, spodbuja encimske procese pri prebavi škroba in vlaknin ter preprečuje njihovo zastajanje v prebavilih. Ključnega pomena so poleg naštetega tudi vitamini skupine B, ki so nujno potrebni za splošno zdravje človekovega organizma, pomaga pa tudi pa probiotični sev Bacillus coagulans, ki se ne deaktivira v želodcu, kar omogoča hitrejše in bolj učinkovito izboljšuje stanje bakterijske flore.

Vpliv kuhane hrane na imunski sistem

Kuhana hrana slabi naš imunski sistem. Mnogo ljudi meni, da je kuhanje potrebno, da se hrana znebi bakterij in je lažje prebavljiva. Res je, da je nekaj zelenjave, ki je surova težko prebavljiva (recimo brokoli), ampak mnogo je s kuhanjem ni nič lažje prebavljive.

Količino toksičnih tujkov v hrani je možno posredno meriti s pomočjo števila levkocitov v krvi. Če se njihovo število po užitju neke hrane zelo poveča (digestivna levkocitoza), pomeni, da je bilo v hrani veliko tujkov oz. toksičnih snovi, ki naj bi jih levkociti nevtralizirali. Sredi 20. stoletja je dr. Paul Kouchakoff ugotovil, da nastane digestivna levkocitoza le po obrokih toplotno obdelane hrane, pri surovih živilih pa ne. Presna, toplotno neobdelana hrana, kot sta na primer surovo sadje in zelenjava, je tako s tega vidika bolj po meri človeka, bolj v skladu z njegovo naravo kot kuhana, pečena ali kako drugače toplotno obdelana.

Zelo preprosto lahko zmanjšamo ta učinek. Če imate na krožniku kuhano hrano, ji morate obvezno dodati nekaj surovega. Najbolje je, da izločite čim več prekuhane in spremenjene hrane iz vaših obrokov. To vključuje tudi mleko, pasterizirano in homogenizirano, sladkor in belo moko. Če se navadite in jeste obroke z veliko količino solate ali koščki zelenjave, bo obvarovalo vaš imunski sistem pred mnogimi poškodbami. Če vsaj vključite surovo zelenjavo skupaj s kuhano hrano, potem daste svojemu telesu dobro priložnost. Kuhanje vzame hrani antioksidante in zmanjša število vitaminov. Mnogi ne morete popolnoma opustiti kuhane hrane. Ampak če samo dodate nekaj surove hrane v vaše obroke, ne boste škodili več svojemu telesu.

Zmanjšate kuhano hrano in jo nadomestite s surovo. Dajte možnost telesu, da se samo zdravi. Jejte pravo hrano in imeli boste zdravo telo in misli!

vir: altermed.org

Kopriva – pekoče zdravilo

Kopriva skozi zgodovino

Kopriva je vsestranska

Zdravje zob in dlesni Slovencev

Pri Philipsu Slovenija so v okviru predstavitve sonične zobne ščetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo mnenje o zdravstvenem stanju ustne votline pri Slovencih in njihove navade pri ustni higieni. Z zdravjem zob in dlesni smo na splošno zadovoljni, zobozdravnica Mojca Koželj, dr. dent. med., pa je na predstavitvi rezultatov opozorila še na drug, praktičen pogled na isto vprašanje: “Težave nastanejo zato, ker si vseh površin zob ne očistimo dovolj temeljito in natančno.” Eno izmed dokazano učinkovitih rešitev predstavlja prav zobna ščetka Sonicare, ki s kombinacijo visokofrekvenčnega ščetkanja in nežnih zvočnih vibracij temeljito čisti ustno votlino, učinkovito odstranjuje zobne obloge, preprečuje bolezni dlesni, izboljšuje naravno belino zob in je nežna do dlesni ter občutljivih zob.

Pri Philips Slovenija so v okviru predstavitve sonične zobne ščetke Sonicare v maju izvedli vseslovensko raziskavo, v kateri ugotavljajo zdravje zob in dlesni pri Slovencih. S telefonsko anketo jo je med 17. in 30, majem 2011 izvedla raziskovalna agencija Temidia na vzorcu 1000 Slovencev.

V telefonski anketi smo želeli preveriti, kakšno je mnenje o zdravstveno stanju ustne votline pri Slovencih nasploh in kakšne so metode in sredstva, ki jih le ti uporabljajo pri ustni higieni. V raziskavo smo povabili posameznike, katerih kontaktni podatki so na voljo v telefonskem imeniku Slovenije ( TIS).

V vzorec smo zajeli prebivalce vseh geografskih regij Slovenije, ključ delitve pa je bila gostota naseljenosti regije v okviru celotnega števila prebivalcev Slovenije (% zastopanosti števila prebivalcev regije glede na skupno število prebivalcev Slovenije). Upoštevani so bili tudi nekateri demografski dejavniki: spol, starost, izobrazba in zaposlitveni status anketirancev.

V nadaljevanju sledijo pomembnejši in zanimivejši izsledki raziskave. Pri morebitnem navajanju rezultatov prosimo navajajte naročnika raziskave Philips oz. Philips Slovenija.

Kako pogosto obiskujete zobozdravnika?

Več kot tretjina izprašancev (31,63 %) enkrat letno obišče zobozdravnika, medtem, ko se ‘le v primeru težav’ k zobozdravniku po pomoč zateče kar 28,43 % anketirancev.

Zanimiv je trend, da se moški za odhod k zobozdravniku odločijo predvsem ob težavah (30,49 %), medtem ko se ženske v več kot tretjini za obisk zobozdravnika odloča enkrat letno. Med tistimi, ki zobozdravnika nikoli ne obiščejo (5,11 %), je več moških 7,54%.

Obiski zobozdravnika 1x letno, 2x letno in 3- in večkrat letno s starostjo upadajo, medtem, ko s starostjo narašča odstotek tistih, ki se za zobozdravnika odločajo izključno ob težavah. Zadnja starostna skupina, starih od 70 let in več, je značilna po tem, da kar 21,15 % anketirancev nikoli več ne obišče zobozdravnika, 25 % med njimi je tistih, ki ga obiščejo ob težavah, dvakrat letno pa ga obišče še vedno kar 23,08 % starostnikov.

Kako pogosto imate težave z zobmi?

Pri mlajši populaciji, stari od 15-19 let, se težave z zobmi vsaj enkrat letno pojavljajo pri kar 39,3 % anketirancev. Najstarejši iz tega trenda izstopajo, saj kar 40,4% anketirancev nima težav z zobmi oz. jih ima zelo redko 32,7%. Večina anketirancev v teh letih ima namreč že snemljive proteze.

Zakaj menite, da je zdravje zob in dlesni pomembno?

Najmlajša skupina (15-19 let) daje največjo pomembnost pri zdravju zob prav kariesu (82,1 %), kar lahko povežemo z vzgojo ( starši, šola idr.). Od prve do zadnje starostne skupine narašča tudi trend pomembnosti vpliva ustne higiene na druge bolezni, ki je prvi skupini najnižja 7,1 %, pri starih od 50-69 let pa že 15,2 %.

Od druge starostne skupine naprej vse do starostnikov je opazen tudi pozitiven trend pomembnosti preprečitve kariesa. 14,7 % dvajsetletnikov, 16,1 % starih od 30-49 let in že 23,9 % 50-69 let starih ter kar 44,2 % starejših od 70 meni, da je prav karies najbolj pomemben faktor za zdravje zob. Za estetki videz pa najbolj skrbijo najmlajši, stari od 15-19 let (3,6 %) in dvajsetletniki (3,6 %). Ostale starejše skupine ustno nego povezujejo predvsem z zdravjem nasplošno.

Kako ocenjujete zdravje svojih zob?

Več kot polovica vseh anketirancev (59,4 %) meni, da je zdravje njihovih zob dobro. Samo nekaj več kot tretjina (34,2 %) anketirancev je delno zadovoljnih in samo 6,4 % anketirancev ocenjuje zdravje svojih zob kot slabo. Raziskava je pokazala, da moški in ženske skoraj identično ocenjujejo stanje svojih zob in dlesni.

Z višjo stopnjo izobrazbe narašča trend tistih, ki so s svojim zdravstvenim stanjem zob zadovoljni (dobro). Obratno sorazmeren pa je delež tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo: 10,8 % pri osnovnošolsko izobraženih in 4,3 % pri višje,visoko in univerzitetno izobraženih.

Pri odgovorih, kako ocenjujejo svoje zdravje zob, je najbolj optimistična najmlajša skupina od 15-19 let, najmanj pa sta s svojim zdravjem zob zadovoljni obe najstarejši skupini. Iz grafa je razviden tudi trend, kako s starostjo narašča delež tistih, ki menijo, da je njihovo zdravje zob samo zadovoljivo.

Kako ocenjujete zdravje svojih dlesni?

Več kot polovica anketirancev (63,7 %), je na vprašanje, kako ocenjujejo zdravje svojih dlesni, odgovorila kot dobro, 32,4 % jih je zadovoljnih in le 3,9 % jih meni, da je njihovo zdravje dlesni slabo.

Starostna skupina od 20-29 let je kot dobro ocenila svoje dlesni v kar 69,1 %, s starostjo pa delež tistih, ki so z zdravjem svojih dlesni zadovoljni, upada.

Katere vrste protetičnih rešitev imate (možnih več odgovorov)?

S starostjo upada delež tistih, ki še nimajo nobene protetične rešitve. V prvih dveh starostnih skupinah je kar 89 % tistih, ki še nimajo nobene protetične rešitve. V skupini 30-49 let je delež tistih ki protetike še nimajo, že za 20 % nižji (63,7%). Prav obratno pa s starostjo narašča delež posameznikov s porcelanskimi prevlekami, kombinacijo (drugo) in snemljivimi protezami. V skupini od 70 let in več je delež posameznikov z snemljivimi prevlekami že 50 %.

Glede na izobrazbeno stopnjo anketirancev, ki še nimajo nobenih protetičnih rešitev, je najmanj tistih z osnovno šolo (46 %), od vseh z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, pa jih kar 70 % nima nobenih protetičnih rešitev. Od vseh anketirancev, ki imajo snemljive proteze, jih ima kar 32 % končano samo osnovno šolo.

Ali imate trenutno težave z zobmi?

Kar 75,7 % vprašanih nima težav z zobmi, med njimi pa je več žensk. Težave s kariesom ima 8,4 % anketirancev, od tega je moških 10,8 % in žensk 7,4 %. Kar 4,6 % anketirancev je kot težavo omenilo tudi estetski izgled (mlajši anketiranci, ki jih moti barva zob, nepravilno zaraščeni zobje, okrušeni zobje idr.).

Mlajša populacija, stara od 15-19 let, ima največ težav s kariesom (28,6 %), 3,6 % pa s krvavenjem dlesni, moti pa jih tudi estetki videz njihovih zob (7,1 %).

Tudi mladi od 20-29 let imajo trenutno težave s kariesom (8,4 %) in krvavenjem dlesni (3,4 %), pod ‘drugo’ pa so navajali (7,7 %) predvsem vnetje zobne korenine, vraščen modrostni zob, izpadajoče plombe, zobni kamen, obarvanost zob idr. Graf dokazuje, da ima probleme z zobmi (kariesom, krvavenjem dlesni in drugimi težavami) več mlajših anketirancev oz. da trend z starostjo nekoliko upada.

Ali imate težave s krvavenjem dlesni in kaj ste ukrenili v tem primeru (možnih več odgovorov)?

Večina (70,3 %) anketirancev nima težav s krvavenjem dlesni, ostala tretjina izprašancev pa ima občasne težave. Omenjeno težavo jih kar 13,5 % rešuje s posebno zobno pasto, 10,4 % pa jih je pod ‘drugo’ omenilo izpiranje s posebno ustno vodo, izpiranje s hladno vodo, uporaba gela za masiranje dlesni, kombinacijo posebne zobne paste in ščetke, propolisa, idr. Samo 1,3 % pa je tistih, ki se odločijo za pomoč pri zobozdravniku.

Odstotek tistih, ki nimajo težav s krvavenjem dlesni, je najvišji pri starostnikih (86,5 %). Pri skupinah, starih od 20-29 let in 30-49 let, je odstotek posameznikov, ki nimajo težav, kar za 3 % nižji. Če povemo drugače, 26,7 % posameznikov, starih od 20-29 let, in 26,5 %, starih od 30-49 let, ima težave s krvavenjem dlesni.

Kako pogosto si čistite zobe?

Več kot polovica anketirancev (64,9%) si zobe čisti dvakrat na dan, pri tem je več moških (65,6 %). 23,7 % anketirancev si zobe čisti večkrat dnevno (povprečno 3-krat), med katerimi je žensk 26,5 %, moških pa 17,4 %. 1-2-krat na teden si zobe čisti le 0,6 % izprašancev, medtem, ko je nekaj tudi takšnih, ki si jih čistijo samo nekajkrat mesečno (0,2 %).

Glede vprašanja pogostosti ščetkanja zob imajo mlajše populacije podobne navade pri ustni higieni in čiščenju zob. 57,1 % mladostnikov si zobe ščetka 2-krat na dan, 30,4 % pa tudi večkrat dnevno. Zanimiv pa je trend naraščanja čiščenja 1-krat dnevno in sicer z 4,3% pri 20-29-letnikih vse do 23,1 % pri 70 in več let stari. Pri zadnjih dveh skupinah (50-69 in 70 in več) si nekaj več kot 1 % posameznikov, zobe ščetka tudi samo nekajkrat mesečno (snemljive proteze in uporaba drugih sredstev kot npr. posebne tablete, tekočina za čiščenje protez …).

Kar 40,5 % osnovnošolsko izobraženih anketirancev si zobe ščetka samo 1-krat na dan, medtem ko se z višjo stopnjo izobrazbe navade glede večkratnega čiščenja zob povečujejo.

Kako dolgo si ščetkate zobe?

Več kot polovica anketirancev (52,9 %) si zobe ščetka 2-3 minute, pri tem več žensk (54,9 %) kot moških (48,5 %). Eno minuto si jih čisti zobe približno petina (24,3 %), od tega več moških (27,6 %) kot žensk (22,9 %). Več kot 3 minute pa si zobe ščetka samo še 11,8 % izprašancev. 0,8 % anketirancev se je opredelilo, da si zob sploh ne ščetka (to so predvsem posamezniki, ki si zobe čistijo z drugimi sredstvi in imajo že snemljive proteze ipd.).

Posamezniki vseh starostnih skupin si v večini zobe ščetkajo 2-3 minute (od 46,4 % pri mladostnikih in vse do 56,6 % pri 30-49-letnikih). Več kot 3 minute si ščetkajo zobe predvsem mlajši, stari od 15-19 let (19,6 %).

Pri vprašanju o dolžini časa za ščetkanje zob izstopa predvsem skupina najvišje izobraženih, kjer je kar 80 % takih, ki si zobe čistijo 2-3 minute, ostalih 20 % pa si jih ščetka več kot 3 minute.
Z izobrazbo narašča delež tistih, ki si zobe ščetkajo 2-3 minute, ki je najnižji pri osnovnošolsko izobraženih (37,8 %) in najvišji pri posameznikih z najvišjo izobrazbo (80 %). Obratno pa z višjo izobrazbo pada odstotek tistih, ki si zobe ščetkajo do ene minute oz. samo 1 minuto.

Katere vrste ščetk uporabljate?

Kar 81,4 % anketirancev uporablja samo klasično zobno ščetko. Samo električno ščetko uporablja že 8,8 % anketirancev, od tega jih je nekaj več žensk (9,4 %) in nekaj manj moških (7,5 %). Obe ščetki, tako klasično kot električno, pa uporablja tudi 9,1% vseh anketirancev. 0,7 % anketirancev ne uporablja prav nobene zobne ščetke (uporabljajo druga čistilna sredstva).

Navade uporabe električnih ščetk naraščajo od najmlajše skupine, ki jo uporablja v 5,41 %, dvajsetletniki jo uporabljajo že v 10,8 %, 30-49 let stari pa nekoliko manj (9,0 %). Starejši, stari od 50-69 let, električno ščetko uporabljajo samo še v 6,5 % (povezano z uporabo drugih sredstev za nego zob, ker narašča tudi odstotek nosilcev snemljivih protez ipd.). V povprečju kar 9,1 % anketirancev že uporablja obe ščetki, klasično in električno.

Glede na izobrazbo električno ščetko uporablja 2,7 % osnovnošolsko izobraženih anketirancev, medtem ko jo višje- in visoko izobraženi uporabljajo že v kar 12,2 %, tisti z magisterijem pa kar v 20 %.

Ali si posebej čistite tudi medzobne prostore ( možnih več odgovorov)?

Na vprašanje ali si čistite tudi medzobne prostore, je pritrdilno odgovorilo kar 67,2 % anketirancev, 32,8 % izprašanih pa si medzobnih prostorov ne čisti.

Najpogostejši način čiščenja je z nitko, saj jo redno uporablja kar 48,4%, nekaj manj moških (41,6 %) in nekaj več žensk ( 51,3 %). 11,5 % izprašancev uporablja tudi že posebno medzobno ščetko, 6,1 % jih je pod ‘drugo’ omenilo, da uporabljajo za čiščenje posebno ustno vodico, strgalo za medzobne prostore, posebno ploščico za medzobne prostore, zobotrebec idr. Samo 1,2 % anketirancev za čiščenje medzobnih prostorov uporablja že posebno električno zobno prho.

Najbolj zastopano sredstvo za čiščenje medzobnih prostorov je pri prvih treh starostnih skupinah ponovno nitka: kar 51,8 % mladostnikov, 48,1 % dvajsetletnikov in 45 % starih od 30-49 let.

Električno prho uporabljajo predvsem starejše tri skupine (zaradi mostičkov, porcelanskih prevlek in protez, pri katerih zobozdravniki priporočajo čiščenje medzobnih prostorov z zobno prho).

Najmanj izobraženi anketiranci si kar v 59,5 % medzobnih prostorov sploh ne čisti, zobno nitko pa jih uporablja le 29,7 %. Z višino izobrazbe narašča odstotek posameznikov, ki si medzobne prostore čisti z nitko, najvišji delež uporabnikov nitke pa je pri skupini z magisterijem oz. doktoratom, kar je sicer relativen podatek, ker je delež glede na celoto vseh anketirancev izredno majhen (10 % anketirancev z magisterijem). Električno zobno prho uporabljajo predvsem visoko oz. univerzitetno izobraženi (2,4 %).

Samo Krajnc, vodja marketinga za BG Health & Wellness pri Philips Slovenija, je ob predstavitvi raziskave predstavil se Philipsovo sonicno zobno scetko Sonicare.

Zaključki philipsove raziskave o zdravju zob in dlesni slovencev

Z raziskavo lahko potrdimo trditev, da tisti, ki si zobe čistijo večkrat, imajo manj težav z zdravjem zob, predvsem s kariesom in krvavenjem dlesni.

Iz grafa je lepo razvidno, kako pada delež kariesa pri posameznikih, ki si zobe čistijo bolj pogosto, enako pa velja tudi za krvavenje dlesni.

Na zdravje zob ugodno vpliva tudi uporaba električnih ščetk, saj kar 77,27 % izprašancev, ki takšno ščetko uporablja, svoje zdravje ocenjuje kot dobro. Pri uporabnikih klasične zobne ščetke, je delež zadovoljnih samo 56,39 %.

Uporaba električne zobne ščetke torej pozitivno vpliva na zdravje zob, saj v grafu lahko razberemo, da imajo uporabniki takšnih ščetk v kar 38,6 % težave zelo redko.

Raziskavo je za Philips Slovenija ob predstavitvi sonične zobne ščetke Sonicare izvedla raziskovalna agencija Temidia v maju 2011.

Kje se skriva največ bakterij

Vsi nas svarijo pred epidemijo prašičje gripe ter ostalimi virusi in boleznimi, značilnimi za jesen, zato si verjetno tudi več umivamo roke in pazimo, česa se dotaknemo in s kom se rokujemo.

Vendar pa nas verjetno ne pomisli veliko, da je tudi naš dom lahko vir bakterij.

Stikala

Nedavna raziskava je pokazala, da so lahko stikala bolj umazana kot pa notranjost smetnjaka! Zato redno čistite vaša stikala, še posebej taktat, ko je kdo v vašem gosodinjstvu bolan.

Kopalna kad ter tuš kabina

Povprečna tuš kabina ima dokazano 100-krat več bakterij kot jih najdemo v smetnjaku. Redno čistite vašo kopalnico, saj se lahko le na tak način znebite bakterij, ki se poleg ostalega hranijo z mrtvimi kožnimi celicami.

Daljinski upravljalnik

Verjetno je daljinski upravljalnik eden izmed predmetov v vaši hiši, katerega se najbolj pogosto dotikate. Zato ne bo odveč, če ga boste kdaj pa kdaj očistili.

Kuhinjsko korito ter gobica za pomivanje

Raziskave kažejo, da so kuhinje po navadi še bolj umazane kot pa kopalnice. Veliko ljudi pa uporabi tudi iste gobice za pomivanje posode in kuhinjskega korita. Zato redno čistite kuhinjo in uporabljajte različne gobice za različne vrste opravil – priporočljivo je tudi, da jih občasno operete skupaj s posodo v pomivalnem stroju, ali pa jih namočite za nekaj minut v zelo vročo vodo.

Mikrovalovna pečica

Ne pozabite pri čiščenju notranjosti mikrovalovne pečice, očistiti tudi njeno zunanjost!

Skrb za vašo kuhinjo

Za večino ljudi je kuhinja središče doma. Zaradi tradicionalnih navad, zaradi prijetnih vonjav, ki vejejo iz kuhinje jo pogostokrat obravnavamo kot srce doma, središče, kjer se večkrat načrtno ali spontano zbere vsa družina ali prijatelji.

Kuhinja vsakodnevno izpolnjuje naše čustvene in fizične potrebe, zato je povsem navadno, da je družina, predvsem gospodinja zelo navezana na svojo kuhinjico. Toda prav ta priljubljen prostor v hiši je največkrat tudi eden najbolj strupenih v sodobnih hišah. Ironično, zato, ker želimo ohraniti našo kuhinjo najčistejši in najvarnejši prostor od vseh v hiši. Konec koncev, je to prostor, kjer je vsa naša ‘špecerija’ in nihče noče pripravljati, skladiščiti in uživati hrane v kuhinji, ki ni malo da ne sterilna.

Toda, kot vsi vemo, če hočemo svojo kuhinjo ohraniti sijoče čisto, se moramo lotiti bolj agresivnih čistil. Vse od zažgane maščobe v pečici, umazanije po tleh in ostankov bakterij na pultu zaradi surovega mesa, pa do tiste lazanje na katero smo pozabili in čaka v hladilniku še od prejšnjega tedna. Vse to nam predstavlja velik izziv, na poti do sijoče kuhinje. Da pa bi dosegli ta cilj, se pogosto zatečemo k vsem vrstam kemičnih čistil in razkužil. Toda z uporabo teh strupov nenamerno svojo kuhinjo spremenimo v območje nevarnih odpadkov in strupenih snovi, kar je zadnje kar si želimo in za kar se trudimo.

Glavni vzrok za težave, so pogosto maščobe. Med kuho, se olja in masti razpršijo povsod po pultu in po tleh. Ker  želimo to nadlogo odstraniti, se zatečemo k različnim čistilom. Nekatera univerzalna čistila, samo poškropimo in obrišemo. Druga, kot so čistila za pečice, pustimo na mestu dlje časa, da se jim omogoči, da razjedo trmasto, zažgano maščobo.

Na splošno so te vrste formul ssestavljene iz dveh različnih vrst kemičnih spojin, da opravljajo svoje umazano delo. Najprej  se uporabi topilo za raztapljanje maščob ali olja, da le ta odstopijo od vprašljive površine. Površinska čistila se nato ponavadi z malo primešane vode, uporabi, da z lahkoto obrišemo vso maščobo. V čistilih za pečico pa lahko najdemo nevarno kislino, da nam pomaga očistiti trdovratno maščobo. Zaradi takšnih sestavin so čistila za pečice največkrat najbolj nevarna in strupena snov, ki jo najdemo doma med čistili. Uporaba teh proizvodov onesnaži kuhinjske površine s kemičnimi ostanki, in nas izpostavlja nevarnim hlapom.

Na srečo, obstaja več učinkovitih naravnih čistil, ki čakajo na nakupovalnih policah. Ti proizvodi, sestavljeni iz različnih spojih, se ponavadi pridobivajo iz rastlin in drugih manj nevarnih virov, da opravijo delo kemičnih čistil in drugih nevarnih sintetičnih snovi, ki jih najdemo v tipičnem domu. Agrumi, na primer, zagotavljajo varno, hitro in učinkovito odstranjevanje maščob. Vodikov peroksid, nestrupen agent, ki se razgradi v vodo in kisik, z lahkoto očisti površine. Mila, pridobljena iz rastlin pravtako brez težav počistijo umazanijo in blato na ploščicah.

Druga možnost je, da bi si izdelali svoje čistilno sredstvo z uporabo naravnih sestavin. Ponujamo vam nekaj naravnih formul, ki so vam lahko kot alternative pri čiščenju doma:

Večnamensko kuhinjsko čistilo

Sestavine:
• 2 čajni žlički pecilnega praška
• 1 / 2 čajna žlička naravnega tekočega mila
• 1 skodelica vroče vode

Zmešajte vse sestavine in jih zlijte v stekleniščo z razprševalcem, dobro pretresite in poškropite. Upoštevajte, da morajo biti površine temeljito obrisane drugače bo na površini ostala belkast a nenevaren plašč pecilnega praška. To formulo boste lahko uporabljali dlje časa, saj se ne pokvari.

Čistilo za pečico

Verjeli ali ne, mi prisegamo na varno kombinacijo sode bikarbone in vode za čiščenje tudi najtežjih, najbolj trdovratnih madežev v pečici. Samo potresite sodo na dno pečice, da je v celoti pokrito, poškropite z vodo, da je zelo vlažno, občasno ponovno pomokrite, nato pa pustite počivati čez noč. Zjutraj se mast in umazanija preprosto obrišeta s krpo.
Pomivalni stoj

Kritični epicenter aktivnosti v naših kuhinjah, je pomivalni stroj. Danes ima že večina domov napravo, vendar je to eden najbolj strupenih sodobnih kuhinjskih strojev.
Po približno 30 ekspeimentih, ki so jih opravili raziskovalci za zaščito okolja na univerzi v Teksasu, so pred kratkih ugotovili, da je pralni stroj glavni vir onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih. S čistili se sprostijo onesnaževalci, ki vsebujejo klor, hlapne organske spojine, kot so kloroform, radioaktivni radon in se nato sprostijo v okolje ter najdejo pot do javne oskrbe z vodo. Ko so ti materiali izpostavljeni vroči vodi v cevovodih, ki kroži skozi vaš pomivalni stroj, se z lahkoto sprostijo v zrak.

Odvisno od temperature vode, lahko vaš pralni stroj doseže 100-odstotno učinkovitost, ko gre za prenos detergentov in njihovih kemikalij v zrak v zaprtem prostoru. Ker ti stroji med uporabo sprostijo približno šest litrov zraka na minuto v vaš dom, neprestano sproščajo strupene snovi, ki se prenašajo s paro. Še bolj problematično pa je to, da vsakič, ko odprete vrata pomivalnega stroja, ko je končal, a se še ni ohladil, sprostite še več kontaminirane pare v vaše kuhinjsko ozračje.
Čeprav se sliši nenavadno – da bi se zaščitili pred svojim pomivalnim strojem, morate sprejeti naslednje ukrepe:

• Prezračite vašo kuhinjo med in po delovanju pralnega stroja. To lahko pomeni odpiranje oken, ali prižiganje nape nad štedilnikom.
• Če ste povezani v sistem javne vode, ki z uporabo klora zagotovi pitno vodo, filtracija vode v vašem domu. Poseben filter, ki ga namestite na cev, po kateri pride voda iz omrežja, bo odstranil večino klora. Prav tako bo prečistil vodo, uporabljeno v kopalnici in pralnem/pomivalnem stroju.
• Vzemite vzorec svoje vode in jo dajte testirati. Če so rezultati pozitivni, poiščite rešitev skupaj s strokovnjakom.
• Naj bo vaš pomivalni stroj zaprt in zapečaten vsaj še eno uro po zaključenem programu čiščenja. To bo preprečilo nesnaževanje s kontaminirano vodno paro.
• Če imate funkcijo, ki omogoča sušenje brez suhe vročine, jo uporabite. To preprečuje aktiviranje ogrevanja tuljav v pomivalnem stroju. Te tuljave segrejejo notranjost stroja in omogočijo, da se voda s strupenimi snovmi prenese v zrak. Deaktiviranje vročega sušenja pomeni tudi varčevanje z energijo.
• Zaženite vaš pomivalni stroj šele, ko je povsem poln. Tako boste prihranili z energijo in vodo.
• Uporabite detergent, ki ne vsebuje klora. To bo zelo zmanjšalo količino klora in drugih kemikalij v vodi, kar zmanjšuje vašo izpostavljenost strupenim snovem.
• Poskrbite tudi, da detergent ne vsebuje fosfatov. V nasprotju s splošnim prepričanjem, je uporaba fosfatov še vedno zakonsko dovoljena. Fosfati zasedajo do kar 20% sestave detergentov. Ko so fosfati sproščeni v okolje, spodbujajo velike rasti alg v lokalnih vodah. To sproži proces evtrofikacije, posledica tega pa je primankovanje kisika v vodah in morjih.

Zidaki narejeni iz peska, bakterije in urina

Zdi se, da urin postaja vedno bolj iskana sestavina za različne proizvode. Poleg tega, da je dober vir vodika, je sedaj urin postal tudi gonilna sila pri proizvodnji ‘zelenih’ opek.

Arhitekta Ginger Krieg Dosier je namreč oblikovala način kako ‘gojiti’ opeke s kombinacijo peska, bakterije in kalcijevega klorida v urinu. Vsi ti materiali so seveda vsekakor pridobljeni na naraven način.

Tradicionalen način izdelave opeke je namreč energijsko izredno potrošen, pri tem pa proizvede več onesnaženja kot pa ga skupno proizvedejo letala. Pri tem pa se seveda porabi tudi ogromno virov: 400 dreves je potrebno sežgati, da lahko pridobimo 25.000 opek.

Better Bricks oz. Boljše opeke pa so narejene preko verige kemičnih reakcij. Ko so vse potrebne sestavine enkrat združene, začnejo bakterije delovati kot lepilo, ki vežejo skupaj pesek, rezultat tega pa so trdne opeke. Trdota je baje primerljiva celo z marmorjem, pri samem postopku pa ni teh opek potrebno peči, da bi dosegli takšno vezno moč.

Če bodo v prihodnjosti te Boljše opeke nadomestile tradicionalne, potem lahko na leto pričakujemo kar 800 milijonov ton manj izpustov ogljikovega dioksida.

Plenice kot gorivo?

Ah … ti Japonci, vedno nas šokirajo z novimi izumi! Tokrat z nenavadno reciklažo plenic za odrasle.

Populacija Japoncev se stara. Število rojstev je začelo upadati, s tem pa se je zmanjšalo tudi število uporabe otroških plenic. Vendar pa se je ravno nasprotno povečala proizvodnja plenic za odrasle; v preteklem letu je bilo tako proizvedenih kar 5 milijard takšnih plenic. Seveda pa so iznajdljivi Japonci to takoj izkoristili.

Japosnko podjetje Super Faiths je izdelalo SFD Recycle System – stroj, ki avtomatično zmelje, posuši in sterilizira plenice z bolnic in domov za ostarele in jih spremeni v pelete, ki se jih uporablja za gorivo. Ti peleti, ki so brez bakterij, pa lahko nato uporabimo v komercialne namene za grelce iz biomase ter pečice na pelete.

Res je, da v Evropi že imamo nekaj predelovalnih obratov, ki se ukvarjajo z reciklažo plenic. Vendar pa se lahko zgoraj omenjeni stroj namesti direktno v bolnice ali domove za ostarele. Bolnišnica v Tokiu si je zato že priskrbela dva takšna stroja, ki predelata več kot 600 kg plenic na dan.

Naprej »