Kje se skriva največ bakterij

Vsi nas svarijo pred epidemijo prašičje gripe ter ostalimi virusi in boleznimi, značilnimi za jesen, zato si verjetno tudi več umivamo roke in pazimo, česa se dotaknemo in s kom se rokujemo.

Vendar pa nas verjetno ne pomisli veliko, da je tudi naš dom lahko vir bakterij.

Stikala

Nedavna raziskava je pokazala, da so lahko stikala bolj umazana kot pa notranjost smetnjaka! Zato redno čistite vaša stikala, še posebej taktat, ko je kdo v vašem gosodinjstvu bolan.

Kopalna kad ter tuš kabina

Povprečna tuš kabina ima dokazano 100-krat več bakterij kot jih najdemo v smetnjaku. Redno čistite vašo kopalnico, saj se lahko le na tak način znebite bakterij, ki se poleg ostalega hranijo z mrtvimi kožnimi celicami.

Daljinski upravljalnik

Verjetno je daljinski upravljalnik eden izmed predmetov v vaši hiši, katerega se najbolj pogosto dotikate. Zato ne bo odveč, če ga boste kdaj pa kdaj očistili.

Kuhinjsko korito ter gobica za pomivanje

Raziskave kažejo, da so kuhinje po navadi še bolj umazane kot pa kopalnice. Veliko ljudi pa uporabi tudi iste gobice za pomivanje posode in kuhinjskega korita. Zato redno čistite kuhinjo in uporabljajte različne gobice za različne vrste opravil – priporočljivo je tudi, da jih občasno operete skupaj s posodo v pomivalnem stroju, ali pa jih namočite za nekaj minut v zelo vročo vodo.

Mikrovalovna pečica

Ne pozabite pri čiščenju notranjosti mikrovalovne pečice, očistiti tudi njeno zunanjost!

Skrb za vašo kuhinjo

Za večino ljudi je kuhinja središče doma. Zaradi tradicionalnih navad, zaradi prijetnih vonjav, ki vejejo iz kuhinje jo pogostokrat obravnavamo kot srce doma, središče, kjer se večkrat načrtno ali spontano zbere vsa družina ali prijatelji.

Kuhinja vsakodnevno izpolnjuje naše čustvene in fizične potrebe, zato je povsem navadno, da je družina, predvsem gospodinja zelo navezana na svojo kuhinjico. Toda prav ta priljubljen prostor v hiši je največkrat tudi eden najbolj strupenih v sodobnih hišah. Ironično, zato, ker želimo ohraniti našo kuhinjo najčistejši in najvarnejši prostor od vseh v hiši. Konec koncev, je to prostor, kjer je vsa naša ‘špecerija’ in nihče noče pripravljati, skladiščiti in uživati hrane v kuhinji, ki ni malo da ne sterilna.

Toda, kot vsi vemo, če hočemo svojo kuhinjo ohraniti sijoče čisto, se moramo lotiti bolj agresivnih čistil. Vse od zažgane maščobe v pečici, umazanije po tleh in ostankov bakterij na pultu zaradi surovega mesa, pa do tiste lazanje na katero smo pozabili in čaka v hladilniku še od prejšnjega tedna. Vse to nam predstavlja velik izziv, na poti do sijoče kuhinje. Da pa bi dosegli ta cilj, se pogosto zatečemo k vsem vrstam kemičnih čistil in razkužil. Toda z uporabo teh strupov nenamerno svojo kuhinjo spremenimo v območje nevarnih odpadkov in strupenih snovi, kar je zadnje kar si želimo in za kar se trudimo.

Glavni vzrok za težave, so pogosto maščobe. Med kuho, se olja in masti razpršijo povsod po pultu in po tleh. Ker  želimo to nadlogo odstraniti, se zatečemo k različnim čistilom. Nekatera univerzalna čistila, samo poškropimo in obrišemo. Druga, kot so čistila za pečice, pustimo na mestu dlje časa, da se jim omogoči, da razjedo trmasto, zažgano maščobo.

Na splošno so te vrste formul ssestavljene iz dveh različnih vrst kemičnih spojin, da opravljajo svoje umazano delo. Najprej  se uporabi topilo za raztapljanje maščob ali olja, da le ta odstopijo od vprašljive površine. Površinska čistila se nato ponavadi z malo primešane vode, uporabi, da z lahkoto obrišemo vso maščobo. V čistilih za pečico pa lahko najdemo nevarno kislino, da nam pomaga očistiti trdovratno maščobo. Zaradi takšnih sestavin so čistila za pečice največkrat najbolj nevarna in strupena snov, ki jo najdemo doma med čistili. Uporaba teh proizvodov onesnaži kuhinjske površine s kemičnimi ostanki, in nas izpostavlja nevarnim hlapom.

Na srečo, obstaja več učinkovitih naravnih čistil, ki čakajo na nakupovalnih policah. Ti proizvodi, sestavljeni iz različnih spojih, se ponavadi pridobivajo iz rastlin in drugih manj nevarnih virov, da opravijo delo kemičnih čistil in drugih nevarnih sintetičnih snovi, ki jih najdemo v tipičnem domu. Agrumi, na primer, zagotavljajo varno, hitro in učinkovito odstranjevanje maščob. Vodikov peroksid, nestrupen agent, ki se razgradi v vodo in kisik, z lahkoto očisti površine. Mila, pridobljena iz rastlin pravtako brez težav počistijo umazanijo in blato na ploščicah.

Druga možnost je, da bi si izdelali svoje čistilno sredstvo z uporabo naravnih sestavin. Ponujamo vam nekaj naravnih formul, ki so vam lahko kot alternative pri čiščenju doma:

Večnamensko kuhinjsko čistilo

Sestavine:
• 2 čajni žlički pecilnega praška
• 1 / 2 čajna žlička naravnega tekočega mila
• 1 skodelica vroče vode

Zmešajte vse sestavine in jih zlijte v stekleniščo z razprševalcem, dobro pretresite in poškropite. Upoštevajte, da morajo biti površine temeljito obrisane drugače bo na površini ostala belkast a nenevaren plašč pecilnega praška. To formulo boste lahko uporabljali dlje časa, saj se ne pokvari.

Čistilo za pečico

Verjeli ali ne, mi prisegamo na varno kombinacijo sode bikarbone in vode za čiščenje tudi najtežjih, najbolj trdovratnih madežev v pečici. Samo potresite sodo na dno pečice, da je v celoti pokrito, poškropite z vodo, da je zelo vlažno, občasno ponovno pomokrite, nato pa pustite počivati čez noč. Zjutraj se mast in umazanija preprosto obrišeta s krpo.
Pomivalni stoj

Kritični epicenter aktivnosti v naših kuhinjah, je pomivalni stroj. Danes ima že večina domov napravo, vendar je to eden najbolj strupenih sodobnih kuhinjskih strojev.
Po približno 30 ekspeimentih, ki so jih opravili raziskovalci za zaščito okolja na univerzi v Teksasu, so pred kratkih ugotovili, da je pralni stroj glavni vir onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih. S čistili se sprostijo onesnaževalci, ki vsebujejo klor, hlapne organske spojine, kot so kloroform, radioaktivni radon in se nato sprostijo v okolje ter najdejo pot do javne oskrbe z vodo. Ko so ti materiali izpostavljeni vroči vodi v cevovodih, ki kroži skozi vaš pomivalni stroj, se z lahkoto sprostijo v zrak.

Odvisno od temperature vode, lahko vaš pralni stroj doseže 100-odstotno učinkovitost, ko gre za prenos detergentov in njihovih kemikalij v zrak v zaprtem prostoru. Ker ti stroji med uporabo sprostijo približno šest litrov zraka na minuto v vaš dom, neprestano sproščajo strupene snovi, ki se prenašajo s paro. Še bolj problematično pa je to, da vsakič, ko odprete vrata pomivalnega stroja, ko je končal, a se še ni ohladil, sprostite še več kontaminirane pare v vaše kuhinjsko ozračje.
Čeprav se sliši nenavadno – da bi se zaščitili pred svojim pomivalnim strojem, morate sprejeti naslednje ukrepe:

• Prezračite vašo kuhinjo med in po delovanju pralnega stroja. To lahko pomeni odpiranje oken, ali prižiganje nape nad štedilnikom.
• Če ste povezani v sistem javne vode, ki z uporabo klora zagotovi pitno vodo, filtracija vode v vašem domu. Poseben filter, ki ga namestite na cev, po kateri pride voda iz omrežja, bo odstranil večino klora. Prav tako bo prečistil vodo, uporabljeno v kopalnici in pralnem/pomivalnem stroju.
• Vzemite vzorec svoje vode in jo dajte testirati. Če so rezultati pozitivni, poiščite rešitev skupaj s strokovnjakom.
• Naj bo vaš pomivalni stroj zaprt in zapečaten vsaj še eno uro po zaključenem programu čiščenja. To bo preprečilo nesnaževanje s kontaminirano vodno paro.
• Če imate funkcijo, ki omogoča sušenje brez suhe vročine, jo uporabite. To preprečuje aktiviranje ogrevanja tuljav v pomivalnem stroju. Te tuljave segrejejo notranjost stroja in omogočijo, da se voda s strupenimi snovmi prenese v zrak. Deaktiviranje vročega sušenja pomeni tudi varčevanje z energijo.
• Zaženite vaš pomivalni stroj šele, ko je povsem poln. Tako boste prihranili z energijo in vodo.
• Uporabite detergent, ki ne vsebuje klora. To bo zelo zmanjšalo količino klora in drugih kemikalij v vodi, kar zmanjšuje vašo izpostavljenost strupenim snovem.
• Poskrbite tudi, da detergent ne vsebuje fosfatov. V nasprotju s splošnim prepričanjem, je uporaba fosfatov še vedno zakonsko dovoljena. Fosfati zasedajo do kar 20% sestave detergentov. Ko so fosfati sproščeni v okolje, spodbujajo velike rasti alg v lokalnih vodah. To sproži proces evtrofikacije, posledica tega pa je primankovanje kisika v vodah in morjih.

Zidaki narejeni iz peska, bakterije in urina

Zdi se, da urin postaja vedno bolj iskana sestavina za različne proizvode. Poleg tega, da je dober vir vodika, je sedaj urin postal tudi gonilna sila pri proizvodnji ‘zelenih’ opek.

Arhitekta Ginger Krieg Dosier je namreč oblikovala način kako ‘gojiti’ opeke s kombinacijo peska, bakterije in kalcijevega klorida v urinu. Vsi ti materiali so seveda vsekakor pridobljeni na naraven način.

Tradicionalen način izdelave opeke je namreč energijsko izredno potrošen, pri tem pa proizvede več onesnaženja kot pa ga skupno proizvedejo letala. Pri tem pa se seveda porabi tudi ogromno virov: 400 dreves je potrebno sežgati, da lahko pridobimo 25.000 opek.

Better Bricks oz. Boljše opeke pa so narejene preko verige kemičnih reakcij. Ko so vse potrebne sestavine enkrat združene, začnejo bakterije delovati kot lepilo, ki vežejo skupaj pesek, rezultat tega pa so trdne opeke. Trdota je baje primerljiva celo z marmorjem, pri samem postopku pa ni teh opek potrebno peči, da bi dosegli takšno vezno moč.

Če bodo v prihodnjosti te Boljše opeke nadomestile tradicionalne, potem lahko na leto pričakujemo kar 800 milijonov ton manj izpustov ogljikovega dioksida.

Plenice kot gorivo?

Ah … ti Japonci, vedno nas šokirajo z novimi izumi! Tokrat z nenavadno reciklažo plenic za odrasle.

Populacija Japoncev se stara. Število rojstev je začelo upadati, s tem pa se je zmanjšalo tudi število uporabe otroških plenic. Vendar pa se je ravno nasprotno povečala proizvodnja plenic za odrasle; v preteklem letu je bilo tako proizvedenih kar 5 milijard takšnih plenic. Seveda pa so iznajdljivi Japonci to takoj izkoristili.

Japosnko podjetje Super Faiths je izdelalo SFD Recycle System – stroj, ki avtomatično zmelje, posuši in sterilizira plenice z bolnic in domov za ostarele in jih spremeni v pelete, ki se jih uporablja za gorivo. Ti peleti, ki so brez bakterij, pa lahko nato uporabimo v komercialne namene za grelce iz biomase ter pečice na pelete.

Res je, da v Evropi že imamo nekaj predelovalnih obratov, ki se ukvarjajo z reciklažo plenic. Vendar pa se lahko zgoraj omenjeni stroj namesti direktno v bolnice ali domove za ostarele. Bolnišnica v Tokiu si je zato že priskrbela dva takšna stroja, ki predelata več kot 600 kg plenic na dan.

Kako se izogniti bakterijam na letalu?

Res je, da čisto brez bakterij ne gre, saj jih najdemo vsepovsod, tudi na in v našem telesu, kar pa ni tako slaba stvar kot se morda sliši, saj so nekatere bakterije tudi koristne.

Vseeno pa se veliko ljudi pritožuje, da se po dolgem letu ne počutijo prav dobro, za kar pa je po navadi kriv zrak v letalih, ki skozi ves let kroži in lahko postane vedno bolj suh in nasičen, še posebej če ni dobro pokrbljeno za filtriranje. To pa lahko pri nekaterih ljudeh vpliva na zdravje in povzroči kakšen prehlad, zato je dobro poznati kakšno preventivo.

Temu se lahko izognemo tako, da se čim mnja ali še bolje sploh ne dotikamo obraza, roke  pa si umivajte čim bolj pogosto. Tako boste zmanjšali vnos nevarnih bakterij v vaše telo, saj se te najpogosteje prenašajo preko sluznice,  tekočin in dotikov.

Nekakovosten zrak na letalih nikakor ni redek pojav, zato je dobro takšne stvari vedeti pred letom. Takšen zrak namreč naše nosnice izsuši kar pomeni, da tako izgubimo tisto zaščito, ki jo sluz v nosu nudi našemu telesu. Ko pa je ta sluz suha in razpoka pa ne deluje več tako kot bi morala, zato imajo razni mikroorganizmi prost vstop v naše telo.

Antibakterijska manija

Čeprav vroča voda in milo uničita vse bakterije in nevarne mikrobe, pa so vseeno prozivajalci našli način, kako nas prepričati, da potrebujemo antibakterijska čistila, s katerimi bi naj uničili več, če ne vse mikrobe, ki so ostali.

Problem je v tem, da z antibakterijskimi čistili odplaknemo že mrtve bakterije, namesto da bi odplaknili žive. Še večji problem pa predstavlja dejstvo, da triklosan (kemikalija, ki jo najdemo v teh čistilih) še dolgo po tem, ko smo ga sprali s krožnikov ubija organizme, saj se odplake na koncu iztečejo v morje, kjer pa to predstavlja velik problem.

Triklosan danes najdemo tudi že v milu za roke, detergentih, raznih gobah in krpah, oblačilih ter ogromno ostalih hišnih proizvodih.

Zato se danes srečujemo z problemom vedno bolj odpornih bakterij, saj so zaradi vedno močnejših čistil te postale odporne nanje, mi in naravo pa se vedno bolj zastrupljamo zaradi tega.

Gensko spremenjen krompir prihaja v Evropo

Evropska Unija je pred kratkim dala dovoljenje za kultivacijo gensko spremenjenega kromprja, čeprav obstajajo glede uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) mnoga nasprotovanja.

Mnogi smo bili verjetno mnenja, da k nam nikakor ne bodo ‘spustili’ takšne hrane, kot jo uživajo v Ameriki, saj bi naj v Evropi podpirali zdravo in osveščeno življenje. Vendar pa lahko na to kar hitro pozabimo, saj bodo začeli gensko spremenjen krompir spuščati skozi evropske meje v že kratkem.

Dovoljenje za to je meseca marca odobrila Evropska komisija, kar je pomenilo prvo avtorizacijo gensko spremenjene hrane v zadnjih dvanajstih letih. Mnogi to odločitev že sedaj strogo obsojajo in seveda imajo za to dober razlog za to.

Nekatere evropske države so namreč vedno bolj proti takšni hrani, ki nikakor ni zdrava za človeka. Zato te države (kot na primer Italija in Avstrija) že iščejo rešitve, kako bi preprečili uvoz takšnega krompirja v državo. Temu pa se je že pridružilo tudi 12 drugih držav.

Problem z gensko spremenjeno prehrano, v tem primeru krompir, je v tem, da takšna hrana zmanjšuje naravno raznolikost ter naravno odpornost na bolezni ter insekte. To pa posledično zvišuje prag odpornosti bakterij, kar pmeni, da bomo morali uporabljati vedno močnejše insekticide in pesticide, da bi uničili nadloge, ki bodo na koncu tako ali tako zmagale, saj nam bo zmanjkalo ‘receptov’ za insekticide ter pesticide. S tem pa unićujejo tudi koristne žuželke.

Seveda pa obstaja tudi ogromna skrb, kako bo z našim zdravjem, saj bomo prav tako potrebovali bolj močne antibiotike proti super-odpornim bakterijam, ki so že sedaj odporne na nekatere antibiotike. To pa bo pripeljalo do tega, da nekoč ne bo več možno pozdraviti nekaterih bolezni, ki se jih sedaj da pozdraviti že z aspirinom in toplim čajem.

Kefir in njegova zgodovina

Izvor kefirja sega daleč v zgodovino. Pred stoletji so ga že znali pridelati pastirji v Kavkaškem gorovju, ko so odkrili, da sveže mleko v usnjenih mehurjih včasih fermentira v pijačo z mehurčki.

Legenda pravi, da so zrna kefirja darilo pravoslavnim ljudem od Mohameda, ki jim je naročil, kako morajo uporabljati ta zrna. Mohamed je strogo prepovedal tem ljudem, da naj ne izdajo skrivnosti pridelave kefirja, prav tako pa teh zrn ne smejo dati nikomur, saj bodo drugače izgubila njihove magične značilnosti. Tako si lahko razločimo, zakaj je dolga leta bila priprava kefirja strogo varovana skrivnost.

Večino zabeležene zgodovine so kefir na skrivaj pripravljali izven Kavkaškega gorovja, čeprav ga je Marco Polo omenjal v njegovih potovanjih. Kefir je v preteklosti postal znan v Rusiji, južnozahodni Aziji ter vzhodni in severni Evropi, pred kratkim pa so njegove dobre značilnosti opazili tudi v Združenih državah.

V osnovi je kefir narejen iz tako imenovanih kefirjevih zrn, katera izgledajo kot manjša cvetača. Ta zrna pa so sestavljena iz kazeina ter želatinastih kolonij mikroorganizmov, ki rastejo skupaj v simbiozi.

Prevladujoče mikroflore kefirja so Saccharomyces kefir, Torula kefir, Lactobacillus caucasicus, Leuconnostoc species in mlečni streptokoki. Nekateri vrsti kefirja pa dodajajo tudi kvas. Ti mikroorganizmi je tisto, kar loči kefir od drugih mlečnih izdelkov.

Naprej »