Letalski promet bo vse bolj nevaren

Deset let opazovanja in nadzorovanja emisij kaže, da ogljikov dioksid in ostali plini, ki jih je v ozračje sprosti letalski promet drastično prispeva k globalnemu segrevanju. Do leta 2050 pa bi se naj ta količina še celo potrojila!

Skupina znanstvenikov je dokazala, da trenutno letalski promet še ni tako nevaren ozračju, saj naj bi prispeval le 2-3% vseh emisij. Vendar pa to še ne pomeni, da lahko kar pozabimo na to. Ravno nasprotno, saj je računalniški model pokazal, da se bodo te emisije CO2 do leta 2050 celo potrojile, kar pomeni, da lahko narastejo za kar sedem stopenj (povprečje je izračunano glede na trenutno stanje).

Velik problem je v tem, da letala izpuščajo te pline v višje predele ozračja, kar še toliko bolj škoduje trenutnemu stanju. Prav tako pa se bo letalski promet v prihodnjih letih še povečal.

Res je, da so že vidne določene izboljšave pri izkoristku in porabi goriva s pomočjo novih tehnologij, vendar pa lahko to izboljšanje povečanje letalskega prometa kaj hitro izniči.

Meje, ki jih človek ne bi smel prestopiti

Znanstveniki so predstavili devet mej našega planeta, od katerih je odvisno preživetje človeštva in jih ne bi smeli prestopiti. Tri od teh pa smo morda že prekoračili.

Skupina tridesetih vodilnih znanstvenikov na področju Zemlje in okolja je predstavila devet planetarnih mej ali varnih con, katerih ne smemo prečkati, če želimo ohraniti planetarno in okoljsko ravnovesje, ki ga človeška civilizacija potrebuje. Če pa bi te meje prekoračili (in tri smo po nekaterih podatkih tako ali tako že), potem se lahko ustvarijo nesprejemljive okoljske spremembe za človeštvo in ostale organizme.

Te kritične točke, na katere nebi smeli vplivati so:

• klimatske spremembe,
• stratosferski ozon,
• sprememba namembnosti zemljišč,
• sladkovodna uporaba,
• biološka raznolikost,
• zakisovanje oceanov,
• vnos dušika in fosforja v biosfero in oceane,
• nalaganje aerosola,
• kemična onesnaženost.

Namen te študije je kvantificiranje biofizičnega praga, po katerem sistem Zemlje ne more več delovati stabilno. Vse te meje pa so med seboj močno povezane, kar pomeni, da če prekoračimo eno, potem bomo sčasoma vse, saj ima to učinek domin.

Avtorji te študije poudarjajo, da je človeška industrijska aktivnost v zadnjih dveh stoletjih ustvarila novo globalno geofizično silo, ki je v nekaterih pogledih enaka naravnim silam. Bili naj bi namreč v procesu končanja Holocene dobe (geološka doba, ki se začne z umikom severnih ledenikov, ki povzroča bolj zmerno podnebje) ter v začetku Antropocene dobe, v kateri bo imela ktivnost človeka tolikšen vpliv na biosfero kot katerakoli naravna ali planetarna sila.

Kemikalije, ki naj bi rešile problem z ozonsko luknjo, povzročajo kisli dež

Kemikalije, ki so v devetdesetih pomagale rešiti problem s širjenjem ozonske luknje, danes predstavljajo problem – kisli dež.

Študija, ki so ji izvedli znanstveniki, se je osredotočila na kemikalijo, ki je širila ozonsko luknjo; klorofluoroogljikovodike oz. CFC kemikalije. Te kemikalije smo nekoč uporabljaji v sprejih, osvežilcih zraka, hladilnikih ter drugih vsakdanjih proizvodih in so toplogredni plini.

Hidroklorofluoroogljiki (HCFC) so se zato pojavili kot nadomestilo CFC kemikalijam. Vendar pa sedanje raziskave kažejo, da te kemikalije, ki so nadomestile CFC, proizvajajo toplogredne pline in so kar 4,500-krat bolj nevarne od CO2.

Znanstveniki pa že svarijo, da se lahko HCFC v atmosferi razgradi in se spremeni v oksalno kislino – kislino, ki je ena izmed glavnih krivcev za kisli dež.

Računalniški model je pokazal, na kakšen način HCFC tvori kislino. Model pa bi naj bil zato še posebej uporaben pri nadaljnih ugotovitvah, ali so nadomestki za prihodnje nadomestke okolju prijazni, še preden jih začnejo proizvajalci zapravljati milijone za trženje teh nadomestkov.

NASA razkrila osupljivo animacijo toplogrednih plinov

Nasino vesoljsko plovilo im. Aqua je dnevno dokumentirala nivoje ogljikovega dioksida z atmosferičnim infrardečim instrumentom (AIRS) zadnjih sedem let. Sedaj pa so te podatke zbrali skupaj in naredili krajšo animacijo, ki je pokazala grozljive spremembe koncentracije toplogrednih plinov v naši atmosferi.

AIRS, je po besedah Nasinega raziskovalca Moustafa Chachine, priskrbel pomembne informacije raziskovalski stroki, katere so pomembne že sedaj ter bodo tudi ostale pomembne za prihodnost. Ti podatki bodo pomagali raziskovalcem razumeti kako se ti toplogredni plini razporejajo ter gibljejo.

Tako bodo lahko odkrili t.i. korita kamor se odvečni CO2 shranjuje in v prihodnjosti to uporabili v prid človeštvu. Podatki so do sedaj pokazali obroč CO2 v južni hemisferi, ki deluje kot korito za severno hemisfero. Prav tako pa je vidno razmerje med povišanjem CO2 ter izparevanjem vode, kar vodi do nenadnih dvigov temperature.

Več si lahko ogledate v spodnjem videu.

Učinek tople grede – kaj pravzaprav to je?

O učinku tople grede se zadnjih nekaj let vedno več govori in večina nas ve, da ima ta pojav nekaj v zvezi z globalnim segrevanjem. Kaj pa pravzaprav to je, pa si preberite v tem članku.

Učinek tople grede v bistvu pomeni skupek plinov, ki se zadržujejo v atmosferi. Skozi leta pa smo pripomogli, da se je stopnja teh plinov drastično povečala.

Sončna svetloba in UV žarki ob tem, ko ‘zadanejo’ Zemljino površino še prej seveda zadanejo tudi atmosfero. Večina teh žarkov se odbije nazaj v vesolje zaradi ozonskega plašča, oblakov in ledu. Vseeno pa se približno 25% žarkov prebije skozi ozračje, kar na Zemlji zaznamo kot infrardeče sevanje. Določen del tega sevanja absorbirajo toplogredni plini, s čimer pa povzročijo, da se to žarčenje ponovno odbije nazaj na Zemljo. Posledica tega pojava pa je toplota.

Več kot je teh toplogrednih plinov v ozračju, več infrardečega žarčenja Zemlja prejme.
Nam najbolj znani in razumljivi so naslednji toplogredni plini so:

• Ogljikov dioksid CO2
• Metan CH4
• Dušikov oksid N2O
• Kloro-fluoro-ogljikovodiki CFC

Trenutno največ prispeva k učinku tople grede ogljikov dioksid, čeprav se lahko povprečje vsak čas spremeni. Realnost je takšna, da se količina teh plinov iz dneva v dan povečuje, kar pa nikakor ni ugodno za Zemljo.

Na primer: CFC plini lahko absorirajo kar dvajsettisočkrat več toplote kot ogljikov dioksid, vendar pa je mednarodna odločitev o zmanjšanju CFC plinov pripomogla k temu, da se je stopnja teh plinov v atmosferi normalizirala.

Prvotno toplogredni plini niso bili slab pojav, saj so omogočili življenje na Zemlji. Brez njih bi bila povprečna temperatura na Zemlji -18°C, zato je povprečna temperatura na Zemlji okoli 15°C, vendar pa se s povišano koncentracijo teh plinov v ozračju tudi temperatura na Zemlji spreminja.