Znižajte krvni tlak v petih korakih

Povišan krvni pritisk ali hipertenzija je najpogostejša kardiovaskularna bolezen in velik svetovni problem. To je tiha in zahrbtna bolezen, ki danes ogroža tako odrasle kot tudi že otroke in jo običajno odkrijemo povsem slučajno, ko je največkrat že povzročena škoda na srcu, možganih, ledvicah, očeh in krvnim žilam. Prav zato zdravniki priporočajo, da spoznate nekaj naravnih in zdravih metod za zniževanje krvnega pritiska in ohranjanje celotnega zdravja.

Meditacija je odlična metoda za zmanjševanje stresa in ponuja številne koristi za zdravje. Glavna zdravstvena prednost je prav zniževanje krvnega pritiska. Če menite, da je meditacija prevelik izziv za vas, vedite, da obstajajo različne vrste meditacije, od katerih mnoge vsebujejo lahke in enostavne strategije za začetnike.

Joga je odlična za telo, um in seveda za krvni pritisk. Glede na vašo gibčnost obstaja veliko število različnih nivojev joge, zato lahko izberete tistega, ki vam popolnoma ustreza in vam ne povzroča prevelikih naporov.

Progresivna relaksacija mišic. Raziskave so pokazale, da je ta tehnika, ki jo je leta 1930 prvi opisal dr. Edmund Jacobson, zelo uspešno orodje v borbi s stresom in povišanim krvnim pritiskom. Tehniko progresivne relaksacije, pri kateri vsak posameznik vsako skupino mišic zbrano in nadzorovano stiska 7 do 10 sekund in nato sprošča 15 sekund, lahko izvaja doma ali na delovnem mestu, pomembno je le, da jo izvajamo v mirnem okolju brez zunanjih motenj.

Dihalne vaje so enostavna in najbolj popularna metoda zmanjševanja stresa, še posebno zato, ker se lahko izvaja kjerkoli. Če se znajdete v prepiru z drugo osebo ali pa se borite s časovnimi obveznostmi, lahko nemudoma izvedete dihalno vajo in se umirite. Glede na dejstvo, da je pri izvajanju vaje pozornost usmerjena na dihanje, je seveda priporočljiva tudi v primeru povišanega krvnega tlaka.

Terapija s plesom. Že nekaj časa je znano, da glasba zdravi stres, stimulira telo in um. Terapija z glasbo se vedno bolj uveljavlja v zdravstvenih ustanovah z namenom, da bi bolnikom lajšali bolečine in skrajšali čas ozdravitve. Poslušanje glasbe lahko upočasni ali pospeši fiziološke procese, dokazano pa je tudi, da uspešno znižuje krvni pritisk, zaradi česar ljudje zbolevajo za angino pectoris ali aterosklerozo oziroma jih lahko prizadene srčni infarkt, možganska kap, poškodba ledvic ali številne druge bolezni.

S hrano proti ožanju krvnih žil

Holesterol je rumena, voskasta maščobna snov v krvi, ki povzroča, da arterije postajajo odlagališče bioloških odpadkov. Ti potem ožijo krvne žile in premoščajo prepad, ki vas loči od bolezni srca. Poznamo dve vrsti holesterola, in sicer LDL (low-density lipoprotein) in HDL (high-density lipoprotein). HDL holesterol veže molekule LDL in jih odnaša v jetra, kjer se uničijo.

Znanstveniki po svetu se že leta trudijo dokazati teorijo, ki obeta, da bo holesterol mogoče skoraj popolnoma uravnavati s hrano. Tega si še pred nekaj leti ni bilo mogoče niti zamišljati. Teorija, ki so jo postavili dr. Steinberg in drugi, opisuje, kako se zamašijo arterije. Posebne oblike kisika, znane kot prosti radikali, se v krvi srečujejo z maščobnimi molekulami LDL holesterola in jih oksidirajo. LDL postane žarek, podobno kot maslo, ki ni spravljeno v hladilniku. V takem stanju ga hitro pogoltnejo celice, imenovane makrofagi. Ko so makrofagi nabiti z maščobnimi kroglicami, se razrastejo v usodne maščobne celice.

Če želite znižati holesterol, jejte fižol …

Dr. James Anderson z University of Kentucky College of Medicine pravi, da 170 gramov kuhanega fižola na dan zniža škodljivi holesterol za približno 20 odstotkov! Rezultati se pokažejo v približno treh tednih. Učinkovite so vse vrste fižola, temni, svetli, leča, čičerika, posušena soja, pa tudi konzervirani fižol.
Nizozemski znanstveniki so odkrili tudi protiholesterolni učinek ovsa. O tem poroča dr. Michael C. Davidson, asistent na kardiologiji v Rush-Presbyterian-St. Luke’s Medical Center v Chicagu. Za tak učinek niso potrebne velike količine ovsa. “Srednje velika skodela kuhanih ovsenih otrobov ali velika skodela ovsene kaše povsem zadošča,” je v nedavni študiji navedel dr. Davidson. Najbolj zgovorno je to, da se je holesterol znižal celo za toliko, da je ena tretjina pacientov lahko opustila močna zdravila za zniževanje holesterola.

Dvajset objavljenih raziskav dokazuje tudi, da raven holesterola znižujejo sveži česen in nekateri česnovi pripravki. Po dr. Robertu Linu, ki je predsedoval mednarodni konferenci o zdravilnih učinkih česna, lahko trije stroki česna na dan znižajo količino holesterola v krvi za povprečno 10 odstotkov, pri nekaterih ljudeh pa tudi za 15 odstotkov. Prav nič ni pomembno, ali je česen kuhan ali surov, na oba načina je enako učinkovit.

HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.

Univerzalnost olivnega olja

Težko je dovolj poudariti, kako zelo je olivno olje koristno za arterije in uravnavanje holesterola. Njegovo učinkovanje je trojno. Najprej znižuje škodljivi LDL holesterol in nekoliko zvišuje ali ohranja količino HDL holesterola. Tako izboljšuje razmerje med njima, kar je za srce zelo pomembno. V nasprotju s tem pa rastlinska olja – koruzno, sojino, sončnično ali olje oljne repice – znižujejo tako koristni HDL kot tudi škodljivi LDL holesterol.

V neki temeljni študiji je bilo celo ugotovljeno, da je olivno olje celo boljša rešitev od standardno priporočane protiholesterolne maščobne diete. Kadar ljudje pojedo 41 odstotkov kalorij z maščobami, večino z olivnim oljem, se LDL holesterol zniža bolj kot ob dieti s polovično količino kalorij iz maščob. Poleg tega se koristni HDL ob dieti z olivnim oljem zviša, ob dieti z malo maščobami pa zniža. To seveda ne pomeni, da morate olivno olje lokati, pomeni pa, da takrat, ko si zaželite zabeljene hrane, sezite raje po olivnem olju, saj gre za nenasičeno maščobo, ki preprečuje mašenje arterij.

Oče bolezni je lahko karkoli, slaba prehrana pa ji je vedno mati. (Kitajski pregovor)

Mandlji in orehi

Glede na to, da je holesterol danes skoraj največja tegoba zahodnega sveta, je dobro vedeti, kako ga lahko z nekaterimi preprostimi prehrambenimi ukrepi učinkovito znižamo.
Kako lahko z orehi uravnavamo holesterol? Mar niso bogati z maščobami? Da, toda predvsem z nenasičenimi maščobami, za katere je znano, da znižujejo škodljivi holesterol, ker mu preprečujejo oksidacijo. Dr. Gene Spiller je moške in ženske, ki so imeli precej visok holesterol v krvi, povprečno okrog 6,24 mmola, pripravil do tega, da so vsak dan pojedli 100 gramov mandljev, kar je trajalo od treh do devetih tednov. Drugi testiranci so uživali enako količino maščob s sirom ali z olivnim oljem. Rezultat: povprečna vrednost holesterola pri jedcih mandljev se je v primerjavi z jedci sira zmanjšala za 10 do 15 odstotkov. Mandlji so učinkovali enako dobro kot olivno olje!

Presenetljiv je tudi podatek, da količino holesterola v krvi zanesljivo znižuje uživanje avokada. Avokado vsebuje velike koncentracije maščob, ki uravnavajo holesterol, tako kot mandlji in olivno olje. Holesterol pa lahko uravnavamo tudi z jagodami, kjer pomembno vlogo igrata vitamina C in E. Oba vitamina učinkovito preprečujeta spreminjanje LDL holesterola, zaradi katerega so ogrožene arterije. Moški in ženske, ki so zaužili po 180 miligramov vitamina C na dan (toliko ga je v 140 gramih jagod in v 115 gramih brokolija), so imeli za 11 odstotkov višji HDL holesterol od tistih, ki so zaužili le tretjino te količine. Neka teorija pravi, da vitamin C zavaruje LDL holesterol pred prostimi radikali.

Jabolka in druge jedi z veliko vsebnostjo topnih vlaknin, ki se imenujejo pektin, prav tako pomagajo zniževati nivo holesterola. Francoski raziskovalci so opazovali skupino zdravih moških in žensk srednjih let, ki so ob svoji običajni prehrani pojedli še dve ali tri jabolka na dan. Pri 80 odstotkih se je holesterol znižal, pri polovici celo za več kot 10 odstotkov. Tudi količina koristnega HDL holesterola se je povečala. Zanimivo je, da so bila jabolka bolj učinkovita pri ženskah.

Filtrirajte kavo!

Če pijete filtrirano kavo, si ravni holesterola ne boste povečali, ekspres kava pa holesterol zelo zvišuje. Vzrok je verjetno to, da snov, ki zvišuje holesterol, ostane v papirnatem filtru. Na ta način v Združenih državah Amerike danes pripravijo okoli 75 odstotkov kave.
Uganko so razrešili nizozemski raziskovalci. Iz evropske ekspres kave so izločili maščobno substanco, imenovano lipidni faktor. Prostovoljci, ki so jedli ta “kavni lipidni faktor”, so si holesterol v šestih tednih zvišali v povprečju za 23 odstotkov, od 4,68 mmola na 5,72 mmola! Skoraj pri vseh je narasel škodljivi LDL holesterol.

Dobro je tudi znano, da malo piva, vina ali žganja poveča koristni HDL holesterol. Neka raziskava v Veliki Britaniji dokazuje, da kozarček ali dva vina, piva ali kake mešane pijače na dan zviša HDL za povprečno 7 odstotkov. Nedavna raziskava na Oregon Health Sciences University je dokazala, da imajo ženske, ki si privoščijo štiri do trideset kozarčkov alkoholne pijače na mesec, višji HDL kot tiste, ki si pijačo privoščijo manj kot štirikrat.

Ali je lahko nevaren tudi prenizek holesterol?

Raziskovalci si to vprašanje zastavljajo vedno pogosteje in zdi se, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Zelo nizka raven holesterola, na primer pod 4,16 mmola, je lahko nevarna. V neki raziskavi, v kateri je sodelovalo 350.000 zdravih moških srednjih let, so dr. James Neaton in njegovi sodelavci na University of Minnesota ugotovili, da je bila raven holesterola pri 6 odstotkih preiskovanih moških zelo nizka, bolezni srca pa med njimi tako rekoč ni bilo. Vendar pa so imeli možje z nizkim holesterolom drugačne težave: dvakrat bolj so bili izpostavljeni kapi zaradi krvavitve, smrti zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in samomora, trikrat večja je bila nevarnost, da zbolijo za rakom na jetrih. Raziskave povezujejo nizek holesterol tudi z rakom debelega črevesa in poškodbami jeter.

Obstajajo tudi novi dokazi o tem, da nizek holesterol povzroča depresijo, vsaj pri starejših moških. Raziskava, ki jo je vodila dr. Elisabeth L. Barret-Connor z University of California v San Diegu, je pokazala, da je bilo približno 16 odstotkov moških, starih 70 let ali več, ki so imeli zelo nizko raven holesterola, rahlo ali hudo depresivnih. Dr. Barret-Connorjeva lahko zgolj sklepa, da nizek holesterol znižuje koncentracije serotonina v možganih, to pa vodi v vedno hujšo depresijo in agresivnost.

Holesterol je nevaren, zato preprečimo njegov nastanek

Izognite se degeneriranim maščobam, ker jih telo noče in zaradi njih ustvarja “barikade” v ožilju. Holesterol je le posledica. Raje se ukvarjajte z vzroki za njegov nastanek. Vse več je znanstvenikov, ki se strinjajo, da holesterol nastaja kot obrambna reakcija našega telesa, če smo dehidrirani, polni kislin, ali če uživamo hrano, ki je v postopku predelave utrpela “totalko” (hidrogenizacija, homogenizacija, obsevanje, obdelava v mikrovalovki …).

Holesterol je tako podoben carini, ki varuje mejne prehode in ti so ravno v vašem ožilju, ker se tam opravlja največji del izmenjave telesnih tekočin. Zato rešitev ni v zniževanju holesterola, posebej ne s pomočjo snovi, ki zavirajo pravilen metabolizem v telesu in znižujejo vaš energijski potencial.

Voda ‘topi’ holesterol

Če telesu zagotovite dovolj vode, ne bo prisiljeno v varčevalne ukrepe, med katere sodi tudi zalivanje ožilja s holesterolom, da se dragocena voda ne bi izpirala iz telesnih tkiv.

Telo se brani pred slabimi maščobami

Izognite se degeneriranim maščobam, ker jih telo noče in zaradi njih ustvarja “barikade” v ožilju. Največ jih je skritih v pecivih, konvencionalnih margarinah, paštetah, namazih, rastlinskih smetanah neznanega izvora, industrijskih sladicah …

Poskrbite za dobro prebavo, da vaše telo ne bo po nepotrebnem obremenjeno z neprebavljenimi odpadki. Pri tem so vam lahko v veliko pomoč živila, ki vsebujejo klorofil (alge, koprive, ječmenova trava) in aktivne encime (npr. encimski dodatki).

Seveda so tudi pri tej nalogi nepogrešljivi dobri probiotiki, ki proizvajajo veliko desnosučnih mlečnih kislin. Tudi probiotiki naredijo veliko dobrega naenkrat: postrgajo kandido z vaše črevesne stene, kemično onemogočijo patogene bakterije, stimulirajo imunski odziv, izboljšujejo prebavo hrane in še posebej vsrkavanje kalcija, magnezija in drugih koristnih rudnin, ki nas zakisajo.

Kot so pokazale raziskave na Harvardu, ima uživanje probiotikov (posebej izstopa učinkovitost seva Lactobacilus Acidophilus DDS-1) za posledico manj vnetij, boljšo prebavo ter manj zastrupljenosti in zakisanosti organizma, kar se končno pokaže tudi v zmanjšanju nivoja holesterola.

Veliko zakisanosti v telesu ustvari nepopolna presnova. Kot zelo dobra podpora pravilni razgradnji mesa in težkih nasičenih maščob se je izkazala zelena papaja, saj pomaga opraviti popolno razgradnjo beljakovin v aminokisline, hkrati pa se v tankem črevesju loti temeljitega čiščenja prebavnih resic. Črevesne resice so izrednega pomena za naš imunski sistem.

Naša lastna zdravstvena policija v telesu ne zmore opraviti svojega dela, če so se zaradi usedlin, ki vsebujejo beljakovine, črevesne resice in sluznica črevesja z leti oz. desetletji spremenile v žlindrast in fermentiran bio smetnjak.

Ko pa pospravijo črevesje, se encimi papaje odpravijo tudi v druge dele telesa, celo v možgane, in se tudi tam lotijo razkrajanja usedlin, ki so tam obtičale in nam lahko grenijo življenje. Na podoben način deluje tudi klorofil. Sproti razkisa in razstruplja pa še pospravlja “za nazaj”.

Olajšajte delo jetrom

Za dobro presnovo maščob skrbijo jetra in žolčnik. Da bo njihovo delo lažje steklo, so vam v veliko pomoč kakovostne švedske grenčice in izvleček artičoke.

Če nimate žolčnika je še posebej pomembno, da zelo pazljivo izbirate maščobe in uživate takšne, ki jih telo lahko presnavlja tudi brez podpore žolča. Takšne so kokosove maščobne kisline, maščobne kisline iz nepredelanega mleka in večkratno nenasičene maščobne kisline (npr. v lanenem in konopljinem olju), ki se presnavljajo veliko lažje od npr. maščob v mesu ali rafiniranih in hidrogeniziranih olj.

Čiščenje debelega črevesa

Za veliko čiščenje debelega črevesa, iz katerega smo tudi naredili kompostnico, pa je zelo blagodejno in od vseh metod najbolj varno pitje gline. Debelo črevo lahko očistimo tudi s klistirji, kolonoterapijo ali z uživanjem posebnih začimbnih mešanic.

Se še vedno sprašujete: Maščobe, da ali ne?

Z uživanjem kakovostnih in nedegeneriranih maščob lahko rešite dve težavi hkrati: telesu zagotovite prepotrebne snovi, obenem pa ga ne silite, da bi se branilo pred smetmi, za katere vas je industrija prepričala, da se uvrščajo med živila.

Sanja Lončar za soncek.com