Busheva administracija zavirala raziskave

NASA namerava do leta 2015 povečati financiranje za raziskave, ki obsegajo podnebne spremembe kar za 62%, da bi nadoknadila, kar je bilo zamujeno med Bushevo administracijo.

Tako so pri NASI naznanili povečanje sredstev znanstvenikom, ki raziskujejo klimatske spremembe, čeprav je to v bistvu le neke vrste korekcija dramatičnega znižanja proračuna, ki ga je ukazala Busheva administracija.

Vseeno pa bo le NASIN Earth Science Division dobil 2.4 miljarde dolarjev v naslednjih petih letih, ostali NASINI sektorji pa bodo za enkrat morali še počakati.

Trenutno ima NASA v orbiti 13 satelitov, vendar pa je le eden izmed njih presegel svojo življensko dobo. In to je razlog, zakaj bi lahko v prihodnje NASA igrala manjšo vlogo v prihodnosti, če ji nebi namenili več sredstev. Subvencija bo tako omogočila nadgradnjo zastarelih sistemov, inovacije ter nadomestitve. Omenjena divizija bo sedaj lahko izvedla deset novih misij, pri katerih bodo zbirali informacije glede pokritosti ledu, temperatur ocenanov, ozonske luknje ter vprašanja koliko CO2 se sprosti zaradi človeških vplivov.

Res je, da so te stvari morda bile za nas dokaj nevidne, vendar pa je moral biti to za NASO velik udarec, saj je Busheva administracija zavirala dostop do podrobnih podatkov, ki so bistveni za naše razumevanje današnjega sveta.

Arktični led se ‘normalizira’

Še pred dvema mesecema je izgledalo, kot da je arktični led pod mejo normalnega, saj je bil obseg ledu kar milijon kvadratnih kilometrov pod februarskim povprečjem.

Potem pa je za čudo vseh, v marcu zmrznilo toliko novega ledu, da bo letošnje povprečje v končnem seštevku le malce pod mejo normalnega, torej veliko manj kot pričakovano.

Zakaj je taljenje ledu danes tako velik problem je jasno verjetno že skoraj vsem. Med drugim se polarni medvedi, mroži, tjulni ter ostale živalske vrste že daljčasa borijo za preživetje zaradi rasti današnje družbe, ki temelji na vrtanju za nafto ter ustvarjanju mej med ledenimi loščami, ki so bile nekoč povezane.

Za enkrat je bilo taljenje polarnega ledu neke vrste oznanilo ali grožnja za stvari, ki se bodo še zvrstile na našem planet, nekatere zaradi naše malomarnosti, mekatere pa tudi zaradi naravnih spremeb, ki se odvijajo že miljone let – divji požari, suše, uničeni pridelki, povišanje morske gladine, invazivne vrste, … se dogajajo vsako leto v vedno večjem številu, vendar za vse nismo krivi samo ljudje.

Normalen nivo ledu za letošnjo sezono je tako postal še dodatna motivacija aktivistom, ki skrbijo za osveščenost, saj bodo verjetno mnogi ljudje to izkoristili novo ‘popravljeno’ stanje ledu v svoj prid, češ “pa saj ni z našim planetom nič narobe!“.

Vseeno pa ne gre pozabiti, da je bilo preteklo desetletje eno izmed najbolj vročih, ki se lahko nadaljuje še v naslednje, če ne bomo tudi ljudje pazili pri onesnaževanju, ki tudi pripomore k določenim spremembam.

Zato se še ne moremo zanesti na eno sezono z ‘normalnimi’ številkami; ko pa bo ta sezona prerasla v desetletje, potem bomo šele lahko videli, kaj se dejansko dogaja.

Zakaj se Arktika tali hitreje kot Antarktika?

Sedaj je verjetno že vsem znano, da se polarni led topi vedno hitreje, na kar naj bi vplivala tudi ozonska luknja, polarna poletja pa prav tako vidijo vedno manj snega in vedno več taljenja ledu.

Vendar pa je veliko več govora o Arktiki, kot pa Antarktiki in njenih ledenih ploskvah. Zakaj je temu tako? Led na Antarktiki se za enkrat še ne topi s takšno hitrostjo kot Arktični, vendar pa se tudi ta tali. Razlog za to pa je naslednji: za razliko od Akrtike, se temperature višajo pozimi in ne poleti. Za to pa se lahko zahvalimo polarnim vetrovom, ki odbijajo toploto.

Ozonska luknja

V zadnjem odbodbju so se ti vetrovi še okrepili zaradi tanjšanja ozonske luknje. Vendar pa znanstveniki napovedujejo, da se bo ozonska luknja v naslednjih desetletjih začela debeliti, kar pa pomeni vedno šibkejše polarne vetrove, posledično pa bo to prineslo hitrejše taljenje Antarktičnega ledu.

Če pa se bo to dejansko zgodilo, pa pomeni, da lahko staljena voda dvigne globalna morja za 60 metrov.

Spodaj si lahko ogledate razliko med ledeno površino Antarktike leta 1979 in 2003.

Arktični led

Arktični led se topi z vedno večjo hitrostjo in medtem, ko znanstveniki na raziskovalni ladji »Arctic Sunrise« delajo vse, da bi to katastrofo rešili, svetovni voditelji ne delajo nič.

Znanstveniki na ladji Arctic Sunrise že več tednov zbirajo podatke, vzorce in snemajo ugotovitve taljenja ledenika Peterman. Velika razpoka na tem ledeniku se je ustvarjala zadnih nekaj let, vendar pa grozi, da se bo zaradi tega del ledenika kaj kmalu odkrušil.

Glavni problem je v tem, da se je na ledeniku ustvarila reka, ki teče s hitrostjo 50 m2/sek (takšna hitrost reke, bi olimpijski bazen napolnila hitreje kot v minuti!). To pa pomeni, da se ledenik tali vedno hitreje in s tem ustvarja globok vrtinec, v katerem pa so našli sledi slane vode – to pomeni, da topli morski tokovi še dodatno pospešujejo taljenje ledu. Lani se je že zgodilo, da se je od lednika odkrušil del, ki meri kar 37 kilometrov. Vsakič, ko se od ledenika odkruši del pomeni, da lahko vedno več nekdaj ‘prizemljenega’ dela ledenika zdrsne v morje. Ta učinek so poimenovali učinek zamaška, saj lahko taljenje ledenikov Grenlandije odpre pot zalogam sveže vode, katere pokrivajo Grenlandijo, da se te izlijejo v ocean.

Dvig gladine morja pa ni edina težava. Tu so še stalni prebivalci arktičnega podnebja – polarni medvedi, tjulni, pingvini, … ki bodo postali ogrožena vrsta, če se bo taljenje ledu nadaljevalo s takšno hitrostjo. Taljenje ledu pa ogroža tudi Inuite, kateri se zanašajo na ledeno pokrajino, saj se živalske vrste, od katerih so Inuiti odvisni selijo na sever.

Raziskave NASE odkrivajo tudi nove podatke o snežni prevleki, ki ne le, da se manjša, temveč se tudi tanjša in postaja vse ‘mlajša’. Debelina ledu se je med letoma 2004 in 2008 dramatično stanjšala, kar bi naj po nekaterih podatkih pomenilo, da lahko do leta 2030 pričakujemo poletja na arktičnem polu brez ledu!

Vir: http://www.greenpeace.org/international/news/urgent-action-needed-as-arctic
foto: sxc