Američani ne znajo varčevati z energijo

Nova ameriška raziskava kaže, da so Američani mnenja, da lahko varčujejo z energijo z relativno neuporabnimi metodami.
Raziskava je bila izvedena v 34 ameriških državah, rezultat te raziskave pa je pokazal, da imajo Američani dokaj omejeno razumevanje glede tega kaj lahko storijo za ekologijo.

Ko ljudje pomislijo na okoljevarstvo in njihovo povezavo s tem, dejansko pomislijo na to, kaj je najlažje in najcenejše storiti. Tudi po več letnih raziskavah znanstveniki, vlada, industrija in okoljevarstvene skupine, še vedno niso uspeli vzpostaviti primernega komunikacijskega toka med njimi in ostalim prebivalstvom, zato je najlažje predlagati, da naj ljudje reciklirajo in ugašajo luči.

Po raziskavi sodeč je kar 20% ljudi izjavilo, da je ugašanje luči najboljši pristop k okoljevarstvenemu problemu. Zelo majhen del pa je izjavil, da bi nakup okolju prijaznega avtomobila in gospodinjskih pripomočkov pripomogel k čistejši prihodnosti.

Vsekakor je bolje delati manjše korake, kot pa sploh nobenih korakov. Vendar pa se je potrebno kdaj tudi kaj žrtvovati in stisniti zobe, da bi pomagali okolju. Pa čeprav to pomeni večkrat iti v trgovino s kolesom ali pa peš. Na koncu je seštevek vsekakor bolj optimističen, kot pa če ne bi naredili nič.

New York nekoč in danes

Iz česa je nastalo eno največjih svetovnih mest New York? Kako je izgledala pokrajina preden so jo zabetonirali? Strokovnjaki so pogledali daleč v zgodovino odkritja Amerike in preučili med drugim tudi ekologijo in raznolikost vrst tega predela.

Oglejte si zanimivo video predstavitev.

Indonezija izrablja moč vulkanov

170.000 otokov Indonezije je dom veliko vulkanom, ki predstavljajo približno 40 % potencialne geotermalne energije, vlada pa je sedaj pripravljena ‘požeti’ ta čisti vir energije.

Država si je tako zadala cilj, da bo proizvedla 4 GW energije iz geotermalnih virov do leta 2014, kar bo skoraj štirikrat toliko, kot je njihova trenutna kapaciteta (1,19 GW). To je vsekakor ambiciozen podvig, saj ponavadi traja vsaj tri do pet let, da se izvedejo raziskave samega terena, še dodatna tri leta pa so potrebna za samo postavitev objektov.

Prav tako pa bo to tudi izredno draga inesticija, saj bo zanjo potrebnih kar 12 milijard ameriških dolarjev. Država se že opira tudi na pomoč Svetovne Banke, privatnih investitorjev in razvitih držav, kot sta na primer Japonska in ZDA, ki bi pomagale zbrati denar. Res pa je, da ko bo enkrat elektrarna postavljena, bo le-ta v nedogled proizvajala čisto energijo z le minimalnimi stroški.

Dan Zemlje

Leto 2010 označuje štirideseto obletnico dneva Zemlje – dan, ki je pomagal zanetiti modernejši in bistrejši pogled na okoljske probleme.

Ta praznik našega planeta izvira iz leta 1970, ko je senator Wisconsina Gaylord Nelson predlagal, 22. april za dan Zemlje.

Ste vedeli, da sta prvotno obstajala dva Dneva Zemlje? Prvi svetovni Dan Zemlje smo praznovali 21 marca, kar so potrdili Združeni Narodi, vendar pa je Amerika le-tega potem premaknila na 22 april.

Prav tako je zanimivo, da zelena barva, ki simbolizira okoljevarstveno gibanje, v resnici ni tako ‘zelena’ in ekološka. Sintetična zelena barvila, barve in pigment so narejeni iz strupenega koktejla toksinov, kar je na nek način ironično, das mo si izbrali ravno to barvo.

V naslednjem videu pa si lahko v petih minutah ogledate štiridesetletno zgodovino Dneva Zemlje.

Napad na metulje

Preteklo leto je bilo eno izmed najslabših za Monarha, ki je vrsta metulja. Hude nevihte s točo v Mehiki (ki je ena izmed Monarhovih zimskih domovanj), katerim je sledilo skoraj 40 centimetrov dežja, je populacijo teh metuljev razpolovilo.

Poleg tega, pa so ogrožena tudi domovanja teh metuljev zaradi opustošenja, ki ga za sabo pušča človek. Zaradi takšnih in podobnih stvari je ta vrsta metulja postala že skoraj ogrožena.

Za razliko od ostalih insektov v zmernem podnebju, Monarh ne more preživeti dolge in mrzle zime. Zato zimo preživijo v zatočiščih; populacija Monarhov, ki se skozi leto nahaja na področju  zahodnem področju Rocky Mountains v Ameriki se pozimi od tam preseli čez mrzlo obdobje med drevesa Kalifornije, tisti ki pa se nahajajo vzhodno od Rocky Mountainsa, pa odpotujejo za ta čas v gozdove Mehike.

Do sedaj še ni bilo zabeleženo ali videno, da bi se katerakoli druga vrsta metulja selila tako kot se seli Monarh, kar je pa še bolj neverjetno pa je to, da ti metulji potujejo v kolonijah in na iste kraje vsako leto. Obstoj teh metuljev je na žalost odvisen od dreves na katerih domujejo. Problem pri tem pa je ilegalno sekanje dreves v Mehiki, ki hkrati uničuje tudi te metulje.

Poleg tega pa ubija te metulje tudi porast koruznih in sojinih polj, ki so gensko spremenjena tako, da so odporna na kakršne koli herbicide, kar omogoča kmetom, da lahko polja po mili volji posipajo z uničevalcem plevela, kar dejansko pobije vse razen koruze in soje. To pa seveda preprečuje metuljem, da bi si odpočili na rastlinah.

Snežna nevihta nad vzhodno obalo Amerike

Fotografija prikazuje snežno nevihto, ki jo je posnela NASA decembra 2009. Nevihta je za seboj pustila pol metra snega, v nekaterih predelih vzhodne obale pa še več.

NASA je posneto fotografijo opisala:
Nasin spektrodiometer (MODIS) na nasinem plovilu Aqua, je naredil ta posnetek zaliva Chesapeake 20. decembra, ko so se oblaki že razblinili. Snežna odeja, ki je pri tem nastala pa lepo prikazuje naravno pot, ki sta jo ubrali reki Potomac ter Susquehanna, ki pritečeta iz Appalachianskih gora.