Nevarne kemikalije v čipsu

Akrilamid je nevarna kemikalija, ki se nahaja v hrani kot je ocvrt krompirček, čips, kosmiči, krekerji in drobno pecivo. Akrilamid se tvori v hrani, ki vsebuje beljakovine in ogljikove hidrate, pri temperaturah nad 120° C. Kako proces poteka, za zdaj še ni jasno.

Doslej vedo samo to, da sta pomembna dejavnika temperatura in trajanje procesa priprave. Količina akrilamida se zelo hitro povečuje s časom pri cvrtju krompirjevih čipsov. Prav tako so ugotovili 10 do 20-kratno povečanje akrilamida pri cvrenju in precvrenju pomfrita. Pri temperaturah pod 120˚C se akrilamid ne tvori. Švedski znanstveniki, ki proučujejo prehrano so ugotovili, da vrečka pečenega krompirčka (Chips) vsebuje do 500 krat večjo koncentracijo akrilamida, od najvišje dovoljene, ki jo je določila WHO (Svetovna zdravstvena Organizacija); akrilamid se uporablja pri proizvodnji papirja. Švedi so odkrili da tudi pecivo in kruh vsebujejo alarmantne koncentracije akrilamida in drugih substanc, ki povzročajo nastanek rakastih obolenj.

Zakaj je akrilamid nevaren?

Akrilamid je genotoksičen (to pomeni, da škodljivo vpliva na gensko zasnovo) v somatskih in zarodnih celicah, zato lahko povzroča dedne poškodbe genov in kromosomov. Ugotovitve, da povzroča tumorje pri podganah in miših na različnih mestih, potrjujejo genotoksični način delovanja. Verjetno je rakotvoren tudi za človeka. Znano je tudi, da akrilamid poškoduje centralni živčni sistem. Potrebne pa so nadaljnje raziskave vpliva relativne količine akrilamida na periferni živčni sistem, na centralni živčni sistem in plodnost, pa tudi na endokrine žleze.

Testi na miših so dokazali, da koncentracija akrilamida povzroča nastanek tumorjev, našli pa so ga v hrani ogljikovih hidratov. BFSA – British Food Standard Agency pa ugotavlja vsaj 100 krat povišano koncentracijo akrilamida v pečenem krompirčku od dovoljene koncentracije. Nobena tovarna ne da informacij, koliko akrilamida je prisotnega v njihovih izdelkih.

Kako se izogniti akrilamidu?

Informacije o vsebnosti akrilamida v hrani še zdaleč niso popolne. Čeprav nevarnost tveganja za raka, ki izhaja iz akrilamida v hrani, še ni količinsko določena, pa je priporočljivo, da se že zdaj poskušamo izogniti tveganju. Priporoča se predvsem:

1. Da hrane ne pripravljamo predolgo ali na previsoki temperaturi. Pri tem je treba paziti, da meso in mesne izdelke kljub temu pripravljamo tako, da se uničijo patogeni mikroorganizmi.
2. Dosedanje ugotovitve o akrilamidu potrjujejo splošna priporočila o zdravem prehranjevanju. Ljudje naj uživajo uravnoteženo in raznovrstno hrano, ki vsebuje veliko zelenjave in sadja ter zmanjšajo uživanje ocvrte in mastne hrane.
3. Uživajte le rahlo zapečeno hrano, močneje zapečenim živilom se raje odpovejte!
4. Čim daljši je čas pečenja, več akrilamida je v hrani.
5. Dodajanje vlage pri pečenju, na primer dolivanje vode, prav tako upočasni tvorba akrilamida.
6. V pečici nastavite temperaturo na največ 190˚C, z vročim zrakom pečete pri 180˚C. bodite pozorni na čas pečenja in opecite živilo le toliko, da dobi zlato rumeno bare in nič več.

Verjetno vi, ki berete ta prispevek, uživate ob okusa čipsa, pečenega krompirja, krekerjev, a vedite, da je čips eden od najbolj strupenih predelanih hran, kar jih lahko jeste. Ali si resnično želite nekaj trenutkov užitka uničiti z rakom?

Vir: www.altermed.si
Avtor: Barbara Gradič Oset

Strupene sestavine nekaterih izdelkov za kožo

Tokrat navajamo nekaj najbolj pogostih sestavin, ki se uporabljajo v kozmetiki. Te sestavine pa so lahko človeku potencialno nevarne.

Mineralno olje, parafin ter vazelin: vse to so naftni proizvodi, ki prekrijejo kožo kot plastika. To pomeni, da zamašijo pore in omogočajo, da se pod njimi začno nabirati strupi, ki po navadi povzročijo dermatološke probleme. Poleg tega pa tudi pospešujejo staranje kože, v nekaterih primerih pa povzročajo tudi rakava obolenja.

Paraben se uporablja kot konzervans v kozmetični industriji. Po ocenah naj bi kar 13,200 kozmetičnih proizvodov vsebovalo parabene. Študije pa kažejo na njihovo povezavo z rakavimi obolenji, poleg tega pa škodujejo tudi hormonom.

Fenol (karbolna kislina): najdemo jo v veliko losijonih ter kremah, povzroči pa lahko kolaps obtočil, paralizo, krče, komo ter celo smrt zaradi problemov z dihali.
Propilen glikol: se v kozmetiki uporablja za vlaženje, ter pri eteričnih oljih. Dokazano je, da povzroča dermatitis, probleme z ledvicami ter jetri, nevaren pa je tudi kožnim celicam.

Akrilamid: po navadi vsebujejo razne kreme za roke in obraz, povezujejo pa ga z tumorji.

Natrijev lavrilsulfat (SLS): najdemo v proizvodih za čiščenje avtomobila, razmaščevalcih, čistilih za pomivanje garažnih tal … in v več kot 90% proizvodov za osebno higieno!! Omenjena spojina uniči kožno pregrado in tako z lahkoto prodre v notranjost kože. V kombinaciji z drugimi kemikalijami pa tvori nitrosamine, ki povzročajo rakava obolenja.

Toluen: je strupen in nevaren, saj ob zaužitju povzroči smrt. Poleg tega je nevaren tudi, če ga vdihujemo ali absorbiramo skozi kožo. Narejen je iz nafte oz. premogovega katrana, najdemo pa ga v veliko sntetičnih dišav. Kronična izpostavljenost pa je povezana z anemijo, okvarami ledvic in jeter, poškoduje pa lahko tudi fetus.

Dioksan: najdemo v spojinah kot so polisorbat, lauret, etoksilarni alkoholi, … Uporablja se v mnogih proizvodih za osebno higieno, po navadi pa vsebuje visoke koncentracije lahko vnetljive spojine 1,4-dioksan. Povezanost z rakavimi obolenji in dioksanom so prviš opazili leta 1965. Dioksan pa poškoduje tudi dihalne poti ter jetra. Pozor: dioksan je sintetični derivat kokosa, zato bodite pozorni na tovrstne izdelke.