Karitejevo maslo

Karitejevo maslo, Mandljevo maslo, kokosovo olje, orehovo olje, …Vse to so naravni pripravki, ki imajo številne učinkovine na naše telo in organizem. Ko se zavemo kako dejansko delujejo na nas, ugotovimo, da skoraj več ne potrebujemo nepotrebnih kozmetičnih proizvodov, ki vsebujejo številne kemikalije. V sodobnem času  nam narava ponuja že toliko svojih produktov, da je skrajni čas, da pričnemo prisegati na naravno! V nadaljevanju si preberite vse in še več o čudodelnem karitejevem maslu, ki je med drugim tudi popolnoma naraven proizvod.

Karitejevo maslo nastane iz drevesa imenovanega Karite, ki raste v zahodni Afriki. V omenjenem tretjem svetu beseda karite pomeni življenje in plod omenjenega drevesa. Ravno oreščki drevesa karit pa čudodelno vplivajo na naše zdravje in organizem.  V Afriki uporabljajo stari afriški zdravilci karitejevo maslo že več tisoč let. Uporabljajo ga kot hrano, kot zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki in nenazadnje tudi kot zdravilo.  Karitejevo maslo pa je zaradi vsebnosti nenasičenih in nasičenih maščobnih kislin, provitaminom A, vitaminom E in alantoinom, idealno tudi za nego suhe in zrele kože, saj kožo vlaži in ji vreča prožnost.  Prav tako deluje tudi protibakterijsko in je pri obnavljanju kožnih celic celo uspešnejše kakor kokosovo olje.

Poleg omenjenega pa blaži tudi manjša vnethja kože in dokazano pomaga pri zdravljenu brazgotin. Karitejevo maslo se lahko uporablja brez kakršnih koli dodatkov ali pa kot vrsta osnove za izdelavo kreme. Največkrat lahko prisotnost karitejevega masla opazimo v kremah za obraz in telo, kremah za roke ter v balzamih za usta.  Pogosto ga uporabljajo tudi pri pripravi čokolade, kjer nadomesti kakavovo maslo, saj ne pušča nikakršnih madežev pri nihanjih temperature.

Kako pridobivajo karitejevo maslo?

Karitejevo maslo se pridobiva iz oreščkov drevesa karite. Kot že omenjeno, uporabljajo afriški domorodci to maslo že več tisočletij. Drevo karite je visoko do 20 metrov in ima značilne močno razvejane veje ter goste liste. Plodovi drevesa so podobni avokadu, samo, da so manjši. Maslo se nahaja v sredici oreščka, ki pa se pridobiva po tradicionalnem postopku. Najprej strejo orešček in ga nato zmeljejo. Zatem ga rahlo pražijo na odprtem ognju in popražene sredice položijo v vročo vodo, kjer intenzivno vse skupaj mešajo. Z mešanjem se namreč izloči olje. Počakajo, da se olje strdi v maslo in ga nato takoj zapakirajo. Maslo je rumene do belo slonokoščene barve. Po tradiciji ga Afričani uporabljajo kot olje za kuhanje, zaščitni vosek, za izdelavo sveč, za nego kože in las ter za pripravo zdravilnih mazil.

V nekaterih predelih Afrike ga uporabljajo kot losijon za zaščito pred soncem, saj naj bi maslo vsebovalo naravni faktor zaščite 6 (SPF). Uporabljajo pa ga tudi za odpravljanje sinisuitisa in zamašenega nosu, saj sprošča napetosti kože na obrazu in omogoči lažje dihanje.  Tudi v industriji se uporablja – predvsem za pripravo naravne kozmetike. Tako iz karitejevega masla pripravljajo vlažiln in regenerativne kreme, gele, losijone, mila ter proizvode za nego las. Za medicinske namene uporabljajo karitejevo maslo kot neko osnovo za nastanek zdravilnih mazil, saj deluje vlažilno, proti vnetno. Delovalo naj bi tudi pri odpravljanju težav z opeklinami, izpuščaji, brazgotinami, odpravlaj luskavico in pomirja razdraženo kožo. Po nekih raziskavah sodeč, naj bi karitejevo maslo lajšalo tudi poškodbe, nastale zaradi vpliva UV svetlobe.

Karitejevo maslo kot kozmetika

Ker deluje vlažilno, je karitejevo maslo idealno za nego suhe in zrele kože. Vlažilno deluje ravno zaradi vsebnosti nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin s trigliceridi, poleg tega pa na njegove blagodejne učinke za našo kožo vpliva tudi vsebnost vitamina A, E in F ter delež alantoina. Vlažilno pa deluje tudi zaradi tega, ker veže nase vlago iz zraka. Poleg tega, da koži vrača elastičnost in prožnost, pa pomaga tudi pri kapilarni cirkulaciji. Z uporabo karitejevega masla je koža že po nekj dneh pomlajena in na otip bolj nežna. Ker maslo deluje tudi antibakterijsko, je zelo uspešno tudi pri obnovi kožnih celic, blaži manjša vnetja na koži in pomaga pri zdravljenju brazgotin. Najboljše pri vsem tem pa je, da ne pušča mastnih madežev ampak se hitro vpije v kožo. S pomočjo karitejevega masla, nekatere kozmetične hiše pridobivajo povsem organsko kozmetiko, katera je v današnjih časih še posebej zaželena.

Karitejevo maslo odlično za nego vašega malčka!

Vsi se zavedamo, da imajo otroci najbolj občutljivo kožo, zato jo je potrebno še posebej pazljivo vseskozi negovati. Iz tega vidika, moramo biti tudi zelo pazljivi pri izboru proizvodov za nego kože, saj našemu malčku želimo le najbolje. Otroška koža je zelo občutljiva in utegne se zgoditi, da celo proizvodi, ki sicer veljajo za blage, povzročijo alergijsko reakcijo. Vse več ljudi se zaradi tega vedno bolj nagiba k naravni kozmetiki. Kakršne koli kemikalije, ki se nahajajo v kozmetičnih proizvodih, so vse prej kot primerne za nego otroške kože. Med idealne proizvode naravne kozmetike za nego otroške kože pa uvrščajo tudi karitejevo maslo, katero vlaži in zaščiti kožo naših malih nadebudnežev.

Med drugim karitejevo maslo ščiti njihovo kožo pred:

• Sončnimi žarki (Pretirano izpostavljanje soncu vsekakor  ni priporočljivo, saj utegnejo UV žarki pustiti bnepopravljivo škodo na koži vašega malčka. Losijon iz karitejevega masla vsebuje faktor z naravno zaščito do 6 (SPF), poleg tega pa ohranja kožo vlažno, meho in zdravo. Seveda je zaščitni faktor 6 prenizek za popolno zaščito na soncu, zato naj bo otrok v senci!)
• Izpuščaji (Največje preglavice povzročajo prav gotovo tisti izpuščaji, ki jih povzročijo pleničke. Ne samo, da izgledajo neprijetno, vašemu malčku zagotovo povzročajo številne bolečine ali srbečico. Še posebej pogosto se izpuščaji radi pojavijo v topli polovici leta. Ko se otrok polula v pleničko in te dolgo časa ne zamenjate, koža reagira na kislino v urinu).
• Masažo otroškega telesa (Karitejevo maslo bo otroško kožo navlažilo in hkrati vanjo vneslo vitamine A, C in E. Koža bo videti bolj zdrava in takšna bo, ob redni uporabi omenjenega masla, tudi ostala).

Kar nekaj razlogov zakaj se odločiti za naravno, kajne? Karitejevo maslo je zagotovo dobra rešitev za vsakega izmed vas. Sicer pa je najbolje, da stvar sami preizkusite in se o vsem zapisanem prepričate kar na lasten oči, lahko tudi otip – kakor želite!

Evropo bo poganjalo Saharino Sonce

Pred nedavnim je evropski komisar za energijo podal izjavo, da je v gradnji ogromen projekt v Sahari bo, ki bo čez pet let ustvarjal in nudil Evropi čisto energijo.

Ta petletni rok je vsekakor napredek, saj so bili prvotni načrti zastavljeni tako, da bi Evropa začela pridobivati energijo na ta način šele čez deset let.

EU in ostala evropska podjetja so se tako že združila, in podprla financiranje tega velikega projekta z imenom Desertec v severni Afriki. Hkrati pa upajo, da bo ta čista energija ustvarila vsaj 20 % celotne energije do leta 2020. Prva faza projekta naj bi na začetku ustvarila več sto MW energije, čez 20 do 40 let pa bi naj to preraslo že v več sto GW.

Ustvarjena elektrika bo nato do Evrope potovala preko novih inter-connector kablov, ki jih bodo položili pod Mediteransko morje.

Zemlja in bogastvo

Od leta 1700 strokovnjaki jemlejo kvaliteto zraka in zemlje kot tudi dež in temperaturo kot glavne faktorje, ki prispevajo k blaginji.

Tropske bolezni in večje domače živali, kot jih imjo na primer v Afriki, so dolga leta veljala za neke vrste bio-geografski determinizem človeškega uspeha.

Objava v Science Magazine pa je pred kratkim objavila študijo, kjer trdijo, da le dva preprosta faktorja – vrsta prsti ter vreme, lahko vplivata na blaginjo. Nemčija bi naj imela odlično prst, zato je bila že v zgodovini uspešna. Čad pa ima bolj slabo zemljo, zato v preteklosti nikol ni bila uspešna država.

Te zaključke so izdelali s pomočjo računalniškega modela, odkritje pa je sprožilo mnogo polemik med tistimi, ki zagovarjajo, da sta zgodovina in kultura glavna faktorja, ki determinirata ali je neka država bogata in uspešna ali ne.

Strokovnjaki z Univerze v Švici so pregledali 19 različnih klimatskih pogojev ter vrst zemlje, da bi ugotovili kako ta dva faktorja vplivata na človeški razvoj. Iz izsledkov je razvidno, da pridelek na kvalitetnejši in plodnejši zemlji seveda temu primrno hitreje raste in je možno več žetev letno. To je razvidno v Evropi, v Afriki, pa je moč videti agrikulturo ter nomadsko živinorejo, zato je tam tudi večja možnost konflikta.

Vendar pa seveda kritiki to teorijo kritizirajo, saj Nemčija ne velja več za agrikulturno deželo, vendar pa je še vedno med ekonomsko najmočnejšimi državami. Prav tako pa drugi trdijo, da se je prst in klima skozi leta spreminjala, zato bi naj bilo neumno postavljati takšne domneve.

Vpogled v suho preteklost Afrike

Raziskava dreves v severozahodnem delu Afrike je pokazala, da so ta doživela večja obdobja suše v 13, 16 in sedaj v 20 stoletju.

Skupina znanstvenikov iz različnih držav je uporabila informacije pridobljene z drevesnih letnic starih dreves v Afriki in tako dobila vpogled do leta 1179. Eno od dreves, ki so ga našli v Maroku, pa datira celo v leto 883!

Večina  severne Afrike spremlja vremenske informacije že 50 let, vendar pa so takšne analize seveda prekratke, da bi lahko razkrile kaj se je dejansko dogajalo v preteklosti v tej klimatski regiji.

En izmed najbolj pomembnih načinov, da bi lahko razumeli klimatsko variabilnost je uporaba t.i. proksi zapisa in ena izmed najbolj zanesljivih metod je prav pregled letnic dreves. Ta zapis je namreč zapis zgodovine, pridobljen preko opazovanja naravnih fenomenov, v tem primeru drevesne letnice.

Omenjena ekipa je torej prva, ki je zbrala celo mrežo kronoloških podatkov preko severne Afrike, pri čemer je analizirala vzorce preteklih suš. Razultat teh raziskav pa je, da trenutna suša 20 stoletja soupada z izsledki, ki so jih izdelali klimatski modeli; na sušo torej definitivno vplivajo tudi novodobne klimatske spremembe.

Nahranimo svet – dejstva in utvare

Večina se nas ne zaveda, da ogromen delež ljudi, ki stradajo, dejansko živi v državah, ki imajo hrane še preveč. Organizacija Food and Agriculture, ki sodi pod okrilje Združenih Narodov trdi, da že sedaj proizvajamo kar 1,5-krat toliko hrane, da bi lahko nahranili cel svet, vendar pa vseeno strada kar vsaki sedmi človek na Zemlji.

Namesto da bi proizvajali toliko hrane, da bi ta zadostovala lokalnim potrebam, industrijsko kmetijstvo proizvaja toliko hrane, da jo prodaja po svetu. In odkar se je takšna vrsta kmetijstva od leta 1950 kar potrojila, je na svetu lačnih več ljudi, kot pa jih je bilo 20 let nazaj. Manjši kmetje so zato primorani prodati svojo zemljo večjim korporacijam, saj si ne morejo več privoščiti, da bi sami gojili hrano.

Varnosti preskrbe s hrano ne bo mogoče doseči z tehnološkimi popravki, kot na primer genetskim inženiringom. Ljudje, ki jim hrane primanjkuje, morajo namreč priti do obdelovalnih površin, da bi lahko poskrbeli za svoje osnovne potrebe, ali pa vsaj priti do denarja, da bi si lahko hrano privščili v trgovinah. Genetski inženiring tako le ‘zamaskira’ dejanske probleme, ki so krivi za svetovno lakoto, kot na primer socialni, politični, ekonomski in okoljevarstveni. Glavni razlogi za lakoto so torej:

Revščina in pomanjkanje sredstev

Lakota in manipulacija sta direkten rezultat pomanjkanja oziroma izključitve osnovnih pridelovalnih sredstev:  obdelovalne površine, gozd, morje, voda, semena, tehnologija, …

Nepravični izmenjalni in trgovski režimi

Trenutni trgovski sistem postavlja jug v nemogočo situacijo. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) daje subvencije njihovim agrikulturnim sektorjem, ki prekašajo celoten bruto domači proizvod (BDP) podsaharske regije v Afriki. Subvencionirani izvozi, umetno postavljene nizke cene ter legalizirana odlagališča Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki so jih ustvarile bogate države, predstavljajo nepravično trgovanje, s katerim se soočajo revne države.

Raziskave

Osredotočenost raziskav na industrijsko agrikulturo, kot pa na potrebe marginalnih kmetov pogosto zanemarjajo razvoj agrikulturnih tehnik, ki zmanjšujejo vložke, ter lažje nadzorovanje. Kmetijske raziskave na mednarodnem ter nacionalnem nivoju pa so orientirane predvsem na industrijsko kmetovanje.

Odkrili novo vrsto kameleona

Dr. Andrew Marshall je odkril novo vrsto kameleona. Kameleona je odkril slučajno, medtem ko je opazoval opice v gozdovih Magombera.

Seveda je takoj vzel vzorec, ga testiral ter primerjal z dvema vzorcema kameleonov, ki sta bila vzeta iz istega območja. Novega kameleona so poimenovali Kinyongia magomberae (kameleon Magombera), odkritje pa objavili v afriškem časniku “Journal of Herpetology“.

Odkritje nove vrste živali je danes velik dosežek in biti vpleten v samo odkritje ter poimenovanje nove vrste je po besedah doktorja Marshalla velika čast.

Poleg tega, pa je doktor Marshall tudi direktor “Conservation Science at the Flamingo Land“, ki je tematski park, osredotočen na opazovanje sprememb v Magombera gozdu. Gozd je pomemben vir za tamkajšnje prebivalce, ter doma mnogim divjim živalim. Sam projekt pa skuša poučiti ljudi, kako preživeti v njem na okolju prijazen način. Glavni cilj projekta pa je doseči status zaščitenega območja ter najti alternativne načine, ki ne bi izčrpavali gozda.