Prijava
Oblikovanje močnejše mišje sperme bi lahko pomagalo znanstvenikom, ki delajo na področju zdravljenja moške neplodnosti pri človeku. Moški kromosom vzhodnoevropske hišne miške se je namreč infiltriral tudi v zahodno Evropo, kjer ustvarja hibridno vrsto ‘supermiške’ z izredno visokim številom semenčic.
Običajno se hibridizacija (ko se združita dve podvrsti in se razmnožita) kaže v zmanjšani moči spermijev pri potomcih. A ko zahodna miška pobere moški (Y) kromosom od vzhodnega miška, je rezultat nova vrsta miši z večjo količino semenčic od običajne, ki zdaj zavzema Češko in bavarski del Nemčije.
Močan hibrid
Rezultati bodo lahko pomagali razumevati vzroke za visoko in nizko število spermijev pri moških, je dejal študijski raziskovalec Stuart J. E. Baird, evolucijski biolog na univerzi v Portu na Portugalskem. Kmalu se bo pridružil akademiji znanosti Češke republike, da nadaljuje raziskave o hibridnih miškah.
Mus musculus domesticus in Mus musculus musculus sta dve ločeni podvrsti, vendar imata možnost, da se med seboj parita in to možnost izkoriščata že vsaj zadnjih 6000 let. Hibridna vrsta je zdaj na Območju evropske hišne hibridne miške, 20 kilometrov širokem področju, ki se razteza od Norveške pa do Bolgarije. Taka vrsta mišje hibridizacije je biološko enakovredna različici razbijanja atoma. Dve vrsti mišk namreč združi in da znanstvenikom možnost, da opazujejo, kaj se bo zgodilo po tem.
Pomoč za človeka
V tej regiji so raziskovalci začeli opažati vse več moških miši zahodne vrste domesticus s kromosomom Y vzhodne miške. Z drugimi besedami so moške miši domesticus v parjenju s svojimi vzhodnimi damami proizvedle potomce z vzhodnim moškim kromosomom.
Genetsko določanje spola pri miših deluje na enak način kot pri ljudeh: ženska prispeva jajčece, ki vedno vsebuje en X kromosom. Moški prispeva spermo, ki vsebuje bodisi X bodisi Y. Če se srečata dva X kromosoma, je rezultat ženska z genskim profilom XX. Če se srečata X in Y, nastane fant.
Rezultati raziskave so pokazali, da so v procesu hibridizacije zahodne miši pobrale vzhodni kromosom Y in tako imele večje število spermijev kot izvirna podvrsta. V povprečju so imele miši z invazivnim kromosomom Y več kot 6.000.000 več spermijev kot miši z izvirnim Y.
Študije genetskih razlik v Y kromosomu, ki povzročajo te razlike v samcih, bi lahko raziskovalcem pomagale razumeti genetske razloge, ki so krivi za nizko število spermijev pri človeku. S tem bi morda uspeli pomagati pri vprašanju o težavah s plodnostjo, kar bo zelo pomembno, glede na to, da naj bi število spermijev v načinu življenja, kakršnega imamo, drastično upadalo.
