Stres in njegove posledice

Stres in njegove posledice

    Pin It

    Koristen obrambni mehanizem, ki je človeka v pradavnini ohranjal pri življenju, je v sodobnem okolju postal problematičen. Medtem ko je kratkotrajni stres pozitiven in nas celo spodbuja k dejavnosti in ustvarjalnosti, je dolgotrajna podvrženost stresu vzrok za pojav marsikatere bolezni.

    Kaj je stres?

    Strokovnjaki stres opredeljujejo kot odgovor organizma na zunanje okoliščine oziroma kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Gre za mehanizem, ki je človeku v pradavnini omogočil, da se je primerno odzval na nevarnosti v okolju. Posledica stresa je psihična napetost. Ta povzroča fiziološke procese, ki so za organizem, če jim je dolgotrajno izpostavljen, lahko nevarni. Že dolgo velja, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje pozitivno vplivajo na obrambne sposobnosti telesa. S tem področjem se ukvarja psihonevroimunologija, veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Dokazano je, da stres poslabša simptome pri rakavih boleznih, luskavici, revmatoidnem artritisu, astmi in kronični vnetni bolezni črevesja. Še posebej nevaren za zdravje je kronični stres, ki je posledica dolgotrajne neizogibne izpostavljenosti stresorjem ali posledica povečane nagnjenosti k stresnemu odzivu. Kronični stres povzroča motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti.

    Stres in njegove posledice

    Kaj se v telesu odvija ob stresu?

    Stres se prične, kadar naletimo na katerega od stresorjev. Stresorji so ovire, zahteve, obremenitve ali izzivi, ki sprožijo stres. Poznamo stresorje ozadja (npr. vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, pomanjkanje materialnih dobrin), osebne stresorje in kataklizmične stresorje, ki doletijo udeležence neke katastrofe (npr. poplave, potresa, požara). Ko telo zazna zunanjo nevarnost, se pričneta izločati hormona adrenalin in noradrenalin. Adrenalin pospeši srečni utrip, krvni obtok v mišicah, ritem dihanja in znojenje, poviša vrednost sladkorja in maščob v krvi in zmanjša dejavnost prebavil. Nekateri stresorji, na primer stresorji, ki jih uvrščamo med kataklizmične, delujejo enako na vse ljudi. Na splošno pa velja, da se stresorji od človeka do človeka razlikujejo. Prav tako se razlikuje tudi prag stresa pri posameznem človeku. Kako občutljivi smo na stres, je odvisno od več različnih dejavnikov, tudi od dednosti.

    Sodobno življenje in stres

    Problem življenja v sodobnem svetu je, da naše telo zazna nevarnost in nas nanjo opozori, tudi ko realne življenjske nevarnosti ni. Prej opisan proces se sproži ob priložnostih, kot je pogovor pri šefu v službi, v prometu (tudi ko nismo fizično življenjsko ogroženi) ali v drugih podobnih okoliščinah. Zdi se, da je v sodobnem načinu življenja takšnih okoliščin še posebej veliko, kar je paradoks, če pomislimo na to, da živimo v resnici veliko bolj varno življenje, kot so ga živeli ljudje v pradavnini. Predvsem na količino stresa vlivajo spremembe, le-tem pa smo v sodobnem svetu kar naprej izpostavljeni. Kljub temu pa je zmerna količina stresa v našem vsakdanu tudi danes pozitivna. Prav stres je namreč tisti, ki nas spodbudi, da ob priložnostih, kot so izpiti, razgovori za službo, nastopi pred množico, damo vse od sebe. Problem je, kadar se koristen stres zaradi različnih dejavnikov prevesi v škodljivega in nas ne spodbudi k boljšemu delovanju, pač pa nas ohromi. V takšnih primerih se moramo vprašati, zakaj se to dogaja, in se čim prej poučiti o načinih, s katerimi bomo lahko odpravili težavo. Mnogo tovrstnih težav dandanes izhaja iz izgorelosti oziroma dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom. Gre torej za težavo, ki je povezana z določenim življenjskim obdobjem in jo je mogoče z nekaj znanja odpraviti.

    Zdravljenje stresa

    Naučiti se kontrolirati stres je izziv, ki se ga moderni človek, ki želi živeti dolgo in zdravo življenje, enostavno mora lotiti. V Ameriki stres zdravijo na posebnih klinikah, v Evropi pa se raje zatekamo k tečajem upravljanja s stresom. Ker je stres zelo subjektiven pojav (kar je za nekega človeka stresor, je za drugega lahko popolnoma nemoteče), so tudi načini konstruktivnega soočanja s stresom od človeka do človeka različni. Terapije, s katerimi je mogoče učinkovito blažiti stres, so akupunktura, ayurveda, Bachova cvetna terapija, homeopatija, masaža, reiki joga in še nekatere druge. Pomagate si lahko tudi z obiskom psihologa ali terapevta. Večina tehnik za soočanje s stresom vključuje 5 osnovnih receptov: globoko dihanje, poslušanje pomirjujoče glasbe, smeh, menjava okolja (lahko tudi zgolj sprehod iz ene sobe v drugo) in vizualizacija samega sebe v neki ugodni situaciji. Kadar smo pod stresom, se bomo najhitreje znebili negativnih občutkov s pomočjo telesne dejavnosti. Najhitreje učinkujejo ‘kardio’ dejavnosti, kot so hitra hoja, tek, plavanje ali telovadba. Dobro je, da naštete tehnike kombinirate s sproščanjem. Tehnik sproščanja se lahko naučite na tečajih joge, načine sproščanja pa vam lahko predstavi tudi terapevt.

    Okrepite protistresno obrambo s pravilno prehrano

    Svojo vlogo v procesu soočanja s stresom ima tudi prehrana. Določena prehrana ugodno vpliva na moč živčnih celic. Živčne celice so v sodobnemu svetu deležne izjemno velike količine dražljajev, zato ni nič čudnega če postanejo izčrpane. Za lažje prenašanje vsakodnevnih stresov so krepki živci nujno potrebni. Pomemben izvor energije za delovanje živčnih in možganskih celic so sladkorji, zelo pomembni pa so tudi cink, magnezij, holesterol, lecitin, beljakovine in B vitamini. Od cinka sta med drugim odvisni sinteza serotonina, hormona, ki nam omogoča občutke sreče, in proizvodnja melatonina, hormona epifize, ki upravlja s procesom staranja, krepi imunski sistem ter upravlja našo notranjo uro. Vitamini iz skupine B pomirjajo, blažijo bolečino in izboljšujejo prekrvavitev, predvsem pa delujejo proti stresu in ščitijo živčne celice. Vsaka od naštetih snovi ima pomembno vlogo pri krepitvi živčnih celic, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči razdraženost, slabo koncentracijo, slabo razpoloženje in večjo dovzetnost za stres.

    Domači pripravki proti stresu

    Naj bodo farmacevtski pripravki zadnje, po čimer posežete v primerih, ko menite, da se soočate s stresom, razen če vam tako naroči zdravnik specialist. Pomirite se s tehnikami sproščanja ali pa uporabite katerega od domačih naravnih izdelkov, ki so jih v ta namen uporabljale že naše babice.

    Čaj proti stresuČaj proti stresu

    Zdrobite koper. Zdrobljeno maso prelijte z vrelo vodo. Pustite pokrito 10 minut, nato precedite in osladite z medom.

    Bezgovo mleko

    Bezeg namočite v hladno mleko. Mešanico počasi segrevajte na štedilniku 5 minut. Odstavite in dodajte cimet in med.

    Mleko s hmeljem

    • 2 žlički hmelja
    • 1 skodelica mleka
    • 1 žlička medu

    Zakuhajte hmelj v mleku, dodajte med. Odstavite s štedilnika, pokrijte s pokrovko in pustite stati 10 minut. Precedite in popijte pred spanjem.

    Tinktura iz baldrijana

    • 40 g svežih ali sušenih koreninic baldrijana
    • 200 ml 70-odstotnega alkohola

    Koren zmeljite v mešalniku, dajte v kozarce za pripravo ozimnice in tesno zaprite s pokrovom. Pustite stati najmanj 2 tedna. Precedite skozi tanko krpo. Nalijte v temno steklenico in tesno zaprite. Uporabljajte po potrebi, a ne več kot nekaj kapljic naenkrat.

    Pin It

    NI KOMENTARJEV