Prijava
Vsi vemo, da je okužba človeka s steklino skoraj vedno posledica živalskega ugriza. Ste vedeli, da obstajajo tudi drugi možni načini prenosa? Zabeležili so denimo primer prenosa z nezadostno inaktiviranim cepivom, s presadtivijo roženice, preko poškodovane kože ali z aerosolom, nastalim v laboratoriju. Lahko se prenese tudi s človeka na človeka preko placente, z dojenjem, poljubljanjem, spolnim odnosom, izvajanjem zdravstvene pomoči ali z ugrizom.
Cepljenje lisic je pomembna oblika zaščite pred steklino, zato se je Slovenija vključila v Evropsko komisijo za zatiranje stekline pri divjih živalih. V gozdovih lahko že naletite na vabo namenjeno lisici, saj je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v soboto začela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija pa bo trajala do 20 novembra. Cepljenje lisic se izvaja tudi spomladi v mesecu maju, vabe s cepivom pa se odmetavajo s posebej prirejenimi športnimi letali. Na upravi opozarjajo, da se ne smemo dotikati nastavljenih vab za lisice in naj bomo pozorni predvsem na otroke. “Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primate z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali smeti,” svetujejo. Če pa je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano svetujejo, da to mesto dobro sperete in umijete z milom. “Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto,” dodajajo.
Večinoma zbolevajo otroci
“Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55 tisoč ljudi, večinoma otrok,” opozarjajo na upravi. S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi populacijo lisic v naših gozdovih, ki predstavlja rezervoar stekline, ter tako preprečiti širjenje bolezni. Število divjih steklih živali se je na cepljenih območjih zelo zmanjšalo na nekaj primerov letno, leta 2010 pa so opazili povečano pojavljanje steklih divjih živali, predvsem na mejnem območju s Hrvaško. V februarju leta 2010 smo pri nas zabeležili tudi primer stekline pri psu, kar je bil prvi primer te bolezni pri domači živali po letu 2001. Cepljenje proti steklini je pri nas obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev.
“V predelih, kjer programi za nadzor živali niso dobro razviti, so glavni izvor okužbe mačke in psi. Drugje pa so glavni rezervoar divje živali. Steklina pri psih je še vedno razširjena v Aziji, Afriki in v nekaterih predelih Latinske Amerike,” opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja. Cepljenje psov se je izkazalo, kot učinkovita strategija za varovanje ljudi pred steklino in je pripeljalo do izkoreninjenja stekline pri kopenskih živalih v Veliki Britaniji, Islandiji, Z Evropi, Avstraliji, Japonski, ter na Karibih in v Oceaniji. Za preprečevanje izbruhov stekline pri psih, je potrebna 60 do 70-odstotna precepljenost. Steklina se žal še vedno pojavlja pri ljudeh tudi v Evropi. Njena incidenca pa je v zadnjih letih nizka, manj kot pet primerov letno in stabilna. Iz nekaterih evropskih držav pa poročajo o posameznih vnesenih primerih stekline pri potnikih iz držav, kjer je steklina pogostejša.
Ob ugrizu takoj po cepivo
“Steklino lahko pred in po izpostavitvi okužbi preprečujemo s cepljenjem. V začetku so bila v uporabi le cepiva, ki so vsebovala živčno tkivo. Povzročala so številne neželene učinke,” pojasnjujejo na inštitutu. Moderna cepiva proti steklini pa so pripravljena na različnih celičnih kulturah, ki ne vsebujejo živčnega tkiva. So visoko imunogena, ter že v nizkih odmerkih varna in učinkovita. “Zdravljenje stekline je simptomatsko in za to bolezen ni vzročnega zdravila. Bolnik ozdravi le izjemoma,” dodajajo. Bolnik ponavadi umre zaradi zastoja srca ali dihanja, lahko pa nastopi tudi koma.
