Spanje za obnovitev energij

Spanec je eden velikih obnoviteljev bioenergije. Ko spimo, se odtok energije zmanjša na minimum, tako da se naše telo lahko zopet napolni, energija pa se usmeri v tiste dele telesa, ki so jo pri procesu polnjenja ali zdravljenja najbolj potrebni.

Veliko ljudi tarna, da nimajo dovolj spanja, dostikrat zaradi napačne predstave, koliko spanja zares potrebujemo; potreba po spanju se namreč med ljudmi razlikuje. Nekateri potrebujejo samo štiri ure spanja na noč, drugim pa je tudi deset ur premalo. Povprečno pa je dovolj spanja za odraslega človeka okrog sedem ur, pri manjših otrocih pa okrog štirinajst ur. Dober spanec je najboljši način za premagovanje stresa, reševanje splošnih težav in premagovanja bolezni. Možgani med spanjem ne počivajo popolnoma, saj spanje spodbuja naravni cikel možganske dejavnosti, ki ga sestavljata dve poglavitni fazi:

1. SPANJE REM (naglo premikanje zrkel, ko sanjamo) in
2. GLOBOKO SPANJE REM

Vloga spanja in sanj

Med spanjem se telo odpočije in opomore. Presnova dogajanja v možganih in ostalem telesu potrebuje redna obdobja počitka, da se obnovi. Med spanjem se izloča rastni hormon, ki spodbuja obnavljanje tkiv. Najnovejše raziskave so pokazale, da med spanjem REM (brez sanj), telo obnavlja tkiva, gradi kosti in mišice, obnavlja rdeča krvna telesca ter krepi imunski sistem. Ko smo starejši, je na žalost spanja REM manj; pri ljudeh izpod tridesetega leta starosti je spanja brez sanj okoli dve uri, pri starejših pa samo trideset minut. Spanje REM nastopi takrat, ko sanjamo. Možganom pomaga razvrstiti informacije, ki se v spominu nakopičijo med budnostjo, kar igra vlogo psihološkega varnega ventila.

Iz budnosti v spanje

Ste se že kdaj vprašali, kako zaspimo? Ali drugače, kaj naredimo oziroma ne naredimo, da lahko zaspimo? Odgovor je seveda kompleksen, a zagotovo je, da se moramo v procesu uspavanja na neki način onesvestiti, kajne? Saj spanje že po definiciji spada med procese, ki jih ne doživljamo zavestno.

Torej, do kdaj smo še budni in kdaj dejansko zaspimo ter tako zdrsnemo v polje nezavednega? Kaj je zadnja stvar, ki se je še spomnimo, preden zaspimo? Z medicinskega zornega kota je bilo na vsa ta vprašanja že zdavnaj odgovorjeno. Pa vendar, podobno kot pri zavestnem sanjanju ni vse tako enoznačno, kot izgleda na prvi pogled.

Namreč, ljudje smo si različni tudi po tovrstnih pred-dispozicijah. Nekateri zaspijo skoraj takoj, ko zaprejo oči, medtem ko lahko drugi doživijo še celo vrsto notranjih zaznav, preden dejansko odklopijo svojo zavestno pozornost. Že te razlike nakazujejo možnosti, ki jih odpira zavestno spanje. Torej, kako daleč v noč oziroma v spanec smo lahko zavestni in predvsem, kaj vse lahko takrat doživimo?

Podobno lahko rečemo tudi za samo prebujanje. Kdaj se ozavestimo? Šele takrat, ko odpremo oči, ali že med spanjem, ko še sanjamo? Morda pa nekje na pol poti?

Nespečnost

Nespečnost je nezmožnost, da bi se naspali in se pojavlja v različnih oblikah. Nekateri ljudje težko zaspijo, drugi pa se ponoči prebujajo ali pa dolgo ležijo budni. Moteno spanje ima lahko različne vzroke; lahko je posledica skrbi, stresa ali pa resnejših zdravstvenih ter duševnih težav (depresije).

Kako premagamo nespečnost

• Uspavalne tablete so med najpogosteje predpisanimi zdravili. Ker povzročajo zasvojenost, jih je potrebno jemati samo krajši čas, saj se njihovi stranski učinki lahko kažejo tudi tekom dneva, na primer kot slaba koncentracija.
• Pijte manj kave, čaja in alkohola!
• Ne uživajte obilnih obrokov pozno zvečer! Ponoči se človekov metabolizem (sistem presnove) za nekajkrat upočasni – če nima naloge presnoviti velike količine hrane (obilne večerje), potem ne obremenjuje organizma in se lahko spočijemo bolj kot v primeru, če se mora naš upočasnjeni metabolizem ubadati še s predelavo zrezkov.
• Čez dan bodite čim bolj telesno aktivni!
• Poskrbite, da spalnica ne bo prevroča ali premrzla!
• Spite na udobni vzmetnici!
• V posteljo pojdite približno ob istem času in se izogibajte popoldanskemu
• dremanju!
• Prenehajte z vsakršnim delom dve uri, preden se odpravite spat, da poprej
• umirite umsko dejavnost! (Ker pa je v današnjem času to vse manj običajno, zaleže tudi naslednji nasvet, ki nam v veliki meri ponuja nadomestilo:)
• Naučite se kakšne od tehnik sproščanja!
• Ne vznemirjajte se z mislijo, da ne boste mogli spati, saj že sam počitek
• v postelji obnavlja energijo! (Tisti, ki se znajo dobro sprostiti, vedo, da je tudi negibno ležanje v postelji, če seveda nismo miselno aktivni, dokaj dober počitek.)
• Pred spanjem ne razmišljajte o skrbeh niti o stvareh, ki vas razburjajo!

Pa lahko noč in dober spanec vam želimo!

Sonja A. Mrak