0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaSkoraj polovica Slovencev se zbuja utrujena

Skoraj polovica Slovencev se zbuja utrujena

MORDA VAS ZANIMA

Dobrih 76 odstotkov Slovencev navaja, da s spanjem nima večjih težav. Težave se povečujejo s starostjo. V starosti med 20 in 29 let jih jo ima le okoli 16 odstotkov, medtem ko je v starosti do 50 do 59 let kar 32 odstotkov takšnih, ki povedo, da je njihov spanec moten. Težave s spanjem bolj prizadanejo ženske kot moške: med ženskami jih 21 odstotkov pravi, da imajo hude težave, in le 14 odstotkov moških trdi enako.

- Oglas -

To so ugotovitve spletne raziskave, ki so jo opravili v Inštitutu Marketagent.com na vzorcu 500 uporabnikov spleta v starosti od 20 do 59 let. Raziskava je pokazala tudi to, da se skoraj 40 odstotkom anketirancem med tednom vsaj enkrat zgodi, da čez dan zaspijo nenamerno – pri gledanju televizije, v kinu ali pri branju. Tu prednjačijo moški (44 odstotkov), medtem ko je žensk, ki se jim to dogaja, 35 odstotkov.
Slovenci najraje spimo na boku, kar dobrih 55 odstotkov jih izbere ta položaj. Spanje na hrbtu je bolj značilno za moške in spanje na trebuhu bolj za ženske.
Zanimivo, čeprav nespodbudno, je to, da se skoraj polovica Slovencev zjutraj zbudi utrujenih. In še ena zanimivost iz raziskave: moški zvečer zaspijo hitreje – v manj kot desetih minutah (ko se odpravijo v posteljo, jih spi že 39,5 odstotka), medtem ko je takšnih žensk dobrih 30 odstotkov.

utrujenost

»Živahni« četrt noči

V običajnem, normalnem vzorcu spanja, zaspimo deset do petnajst minut po tem, ko ugasnemo luči. Najprej nastopi mirno obdobje spanja, ki ga poznamo tudi po imenu ne-REM faza. Znotraj te faze si sledijo štiri obdobja spanja:

- Oglas -
  • dremež
  • lahko spanje
  • globoko spanje in
  • najgloblje spanje.

V spanju se razživimo po uri do uri in pol. To fazo imenujemo faza REM, ki je kratica za rapid eye movement – hitre očesne gibe, ki so značilni za čas, ko sanjamo. Medtem ko sanjamo, so naši možgani dejavni tako kot v budnosti in naše mišice sproščene. Tako se na primer mesečniki v nasprotju s prevladujočim prepričanjem sprehajajo v fazi spanja, ko ne sanjajo. Živahno obdobje se ponavlja na približno 90 minut in predstavlja okoli 20 do 25 odstotkov vsega časa spanja. Proti jutru, ko se že počasi prebujamo, prevladujejo dremež, lahno spanje in faza REM.

Nujno za preživetje

Miren spanec je zelo pomemben tako pri odraslih kot tudi pri otrocih, da lahko čez dan nemoteno delujemo, smo zbrani, se dobro počutimo in smo v dobri telesni in psihični pripravljenosti. Spanje je pravzaprav nujno potreben proces za preživetje. Pomanjkanje spanja ima lahko hude posledice: povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka in oslabljeno delovanje imunskega sistema ter delovanja presnove … Večini odraslih zadostuje od sedem do osem ur spanja, čeprav drži tudi to, da se nekateri odrasli naspijo že v petih urah, nekateri pa potrebujejo deset ur ali celo več ur spanja na dan.
Dolžino potrebnega spanja imamo zapisano v genih. Pravo število ur spanca je tisto, po katerem se zbudimo spočiti in lahko normalno delujemo čez dan. Bolje je, da je čas spanja krajši in z manj vmesnimi prebujanji, kot daljši z večjimi premori med spanjem. Pri starostnikih se, kot ugotavljajo novejše raziskave, potreba po spanju celo poveča. Lahko si pomagajo z dremežem čez dan. Mladostniki pa na primer potrebujejo devet ur spanja.

Od nespečnosti do narkolepsije

NESPEČNOST je najznačilnejša motnja spanja. Kaže se v težavah pri uspavanju. Značilna zanjo sta tudi nočno ali zgodnje jutranje prebujanje.
MOTNJE V DIHANJU MED SPANJEM. Prizadeti toži, da je čez dan zaspan in utrujen, njegovi svojci pa ponoči slišijo pogoste prekinitve v dihanju. Do teh prekinitev prihaja zaradi delne zapore zgornjih dihalni poti. Če prihaja do spontanih prekinitev dihanja, ki trajajo po deset sekund ali celo več, govorimo o centralni apneji.
MOTNJE CIRKADIANEGA RITMA so motnje glede na 24-urni cikel. Tako prizadeti s spanjem prehitevajo ali zaostajajo. Povzročijo jih lahko tudi zunanje okoliščine, na primer čezoceanski leti.
SINDROM NEMIRNIH NOG je ena od neprijetnih motenj spanja, ki jo danes že uspešno zdravijo. Zanj je značilna nuja po premikanju nog zaradi neprijetnih občutkov, kot je mravljinčenje.
NARKOLEPSIJA je danes že precej znana kronična nevrološka bolezen. Je motnja spanja, ki se najbolj kaže kot čezmerna in neobvladljiva dnevna zaspanost. Da lahko govorimo o narkolepsiji, se mora ta zaspanost pojavljati vsaj tri mesece. Spremlja jo katapleksija. Ta izraz označuje nenadno, kratkotrajno izgubo mišične moči, ki se vedno pojavi ob nekem nenadnem čustvenem dogodku (smehu, jezi, presenečenju, žalovanju, razočaranju, zadregi, navdušenju ali spolnem vzburjenju). Značilni znaki narkolepsije so še prekinjeno nočno spanje, prividi in ohromitve ob uspavanju ter prebujanju.

otroci in spanje
Pomembno je, da otroke navajamo na reden ritem spanja, na stalno uro večernega uspavanja in jutranjega prebujanja. Zaspali naj bi pred deveto uro zvečer in se zjutraj redno zbujali ob približno isti uri, tudi ob koncih tedna.

Za lahko noč

Zelo pomembno je, da otroke navajamo na reden ritem spanja. Že zgodaj je treba otroka navajati na stalno uro večernega uspavanja in jutranjega prebujanja. Otrok naj bi zaspal pred deveto uro zvečer in naj bi se zjutraj redno zbujal ob približno isti uri, to enako velja za delovnike kot tudi ob koncih tedna.
Poskrbimo, da bo otrok spal v ustreznem okolju s primerno temperaturo, vlago in osvetljenostjo ter brez hrupa. Otroka spodbujajmo k samostojnemu uspavanju, brez naše pomoči. Uredimo mu prijeten ritual pred spanjem, ki mu bo naznanjal pot k spanju. Zatemnimo sobo tik pred spanjem in tudi ponoči naj bo, če že, prižgana le brlivka. Zjutraj spustimo v prostor čim več jutranje svetlobe.
Postelja naj ne bo prostor za igro in hranjenje, ampak naj bo namenjena izključno spanju. V otroško sobo oziroma tja, kjer otrok spi, elektronske naprave ne spadajo. Zato ven z računalnikom ali televizorjem! Prav tako moramo otroku pred spanjem omejiti gledanje televizije ali uporabo računalnika.
Otrok naj bo čez dan čim več telesno dejaven in naj čim več časa preživi na svežem zraku. Iz njegove prehrane izločimo hrano in pijače, ki vsebujejo kofein, na primer različne sokove in gazirane pijače.
Podobno velja za odrasle. Posebno še, če imamo težave s spanjem, se v poznih popoldanskih in še bolj večernih urah izogibajmo pitju kave, alkohola in pravih čajev. Telesna dejavnost in gibanje na svežem zraku bosta prinesla mirnejši spanec. Iz spalnice odnesimo računalnik in ne glejmo televizorja pozno v noč, še zlasti ne v prostoru, kjer spimo. Potrudimo se za sprostitev pred spanjem, v posteljo ne nosimo svojih dnevnih težav. Strokovnjaki pravijo tudi, da naj bi v postelji preživeli le toliko časa, kolikor časa spimo. Torej brez poležavanja! V primeru motenega spanca se posvetujmo z zdravnikom.

- Oglas -

Vse manj spanca

V razvitem svetu, kjer delovni procesi niso omejeni na osemurni dnevni delovnik, ampak je vse več ljudi primoranih delati izmensko, ponoči ali v dežurstvih, pojavnost motenj spanja izrazito narašča. Raziskave so pokazale, da v 21. stoletju spimo manj, kot so spali v 19. stoletju. V zadnjem času je tudi vse več raziskav, ki preučujejo pomen dolgoročnega pomanjkanja spanja na obrambni sistem organizma in razvoj rakavih obolenj. V obdobjih gospodarske krize narašča predvsem psihofiziološka nespečnost.

Arhiv Zdravja

NAJNOVEJŠE