Prijava
Naj o astroloških znamenjih vemo malo ali pa veliko, eno med njimi nas že vnaprej navdaja z odporom, tesnobo, strahom, celo s prezirom – Škorpijon. Če ste rojeni v tem močnem znamenju, tega ne povejte na glas, če se ne želite soočiti z odklanjanjem in obračanjem hrbtov. Tudi če ste v resnici še tako prijateljski, pripravljeni pomagati, oboroženi z učinkovitostjo in resnostjo, vam to kaj prida ne bo pomagalo – dovolj je, da ste rojeni v Škorpijonu!
Škorpijon je osmo med znamenji, časovno pa je umeščeno med Tehtnico in Strelca, torej v jesenski čas, ko odpada listje, ko postaja vedno bolj hladno in lahko na vsakem koraku vidimo, da narava spet enkrat umira. In ker v človekovi zgodovini, paleti izkušenj in tradiciji, morda še najbolje ponazorjeni z njegovo mitologijo, nič ni slučajno, ni niti najmanj čudno, da je prav Škorpijon povezan s smrtjo, z neizogibnim koncem. A tudi koncem, iz katerega se nato rodi nekaj novega. Po “smrti” narave pričenja novo klitje, novo življenje, leto za letom, v neskončnem krogu rojevanja, življenja in umiranja, simboliziranem v ouroborosu, “neskončni” kači, ki grize lastni rep ter tako simbolizira transmutacijo smrti v življenje.
Majhen, a nevaren
Kdo še ni slišal “junaške” zgodbe, v kateri so dopustniki ob morju naleteli na škorpijona in ga ujeli v obrnjen kozarec ter nato poskušali kozarec držati pri miru, nakar je ujeta živalca besno in z neznansko silino, ki je od tako malega bitja prav gotovo ne bi pričakovali, sekala v steklene stene okoli sebe, da bi se rešila iz izgubljenega položaja? Kdo tudi ni slišal, da škorpijon v skrajni sili piči samega sebe?
Ker je škorpijon žival predvsem vročih krajev, ga v mitologiji severnejših dežel na njegovem osmem mestu zodiakalnega kroga uspešno zamenjujeta kača ali pa celo sokol, vsem trem pa je edino eno – njegov udarec (pik) je enkraten, strašen in smrtonosen. Velik del odklanjanja škorpijona (in tudi kače) najdemo prav v tem momentu – tako hiter je in učinkovit, da mu ne moremo parirati; naša obramba je kljub morebitnim bliskovitim refleksom veliko prepočasna! Če se nas je torej odločil pičiti in če ima to možnost, je nedvomno po nas. Njegov pik ne potrebuje velike priprave, zahteva pa izjemno osredotočenost. Njegova majhnost je krhka in če ne uspe s prvim pikom, za drugega morda niti ne bo imel časa – uspeti mora v prvem in edinem poizkusu! Njegova pripravljenost je neprestana in koncentracija na višku. Zaradi tega je jasno, da se škorpijona in kače hudo bojimo – in smo ga iz golega strahu pripravljeni pokončati tudi v primeru, da nam nič noče ali da se je celo pripravljen umakniti. Za vsak slučaj torej.
Da pri tem delamo napako, nas ne zanima. Kajti škorpijon človeka ali živali, ki je bistveno večja od njega, nikoli ne napade. Ravno nasprotno se ta živalca vedno samo brani, a to počne odlično. Ko pa se enkrat najde v docela izgubljenem položaju, zna obrniti ost svojega zadka tudi proti sebi. Tedaj pokonča samega sebe in s tem odvzame slast zmage nasprotniku – moč, ki je ne premore velika večina živih bitij, v živalskem svetu komaj še kdo. In čeprav gre tu za nagon, v našem žargonu torej za globoko impulzivno in intuitivno dejanje, je poteza vredna vsakega spoštovanja, na simbolični ravni pa je sporočilo mogoče razumeti tudi kot “Če sem to pripravljen napraviti samemu sebi, kaj lahko naredim šele vam!” Ta škorpijonova moč je za nas torej velika neznanka, zato se pred njo raje umaknemo, kot da bi izzivali svojo usodo.
Ob rob zapišimo še nekaj zooloških dejstev in značilnosti. Škorpijon spada med ščipalce, širše pa med pajkovce in nato med členonožce. Znanih je okoli šeststo vrst, ki jih najdemo med 50. stopinjo severne in 50. stopinjo južne zemljepisne širine, sicer pa na vseh celinah. Nekateri škorpijoni so precej veliki in tudi nevarni človeku, nekateri so manjši in manj nevarni, najmanjši je na primer velik le do 13 milimetrov. Hrano lovijo s kleščami in se za pik odločijo le v primeru, če je žival večja od njih ter je predvidoma ne bodo mogli obvladati brez tega. S strupom torej varčujejo za obrambo …
