Prijava
Eterični olji materine dušice ali timijana v timijanovem sirupu spodbuja izkašljevanje in čiščenje dihalnih poti. Poleg tega zelišči blažita napenjanje in lajšata izločanje vetrov, zato ju uporabljamo tudi kot začimbo. Slovenci raje kot timijan v te namene nabiramo materino dušico, čeprav je timijan morda učinkovitejši.
Botaniki niso enotni pri razvrščanju materine dušice in timijana. V farmaciji ju obravnavamo kot dve samostojni vrsti, čeprav ni popolnoma jasno, ali sta res tako različna, da bi si zaslužila uvrstitev v dve vrsti in gre v resnici le za podvrsti. Obe vrsti sodita v družino ustnatic (Lamiaceae), za katero je značilna prisotnost žlez z eteričnim oljem. Eterično olje je zmes v vodi netopnih učinkovin, ki so hlapne in imajo značilen vonj.
Materina dušica (Thymus serpyllum) je poimenovana tudi divji timijan in je pravzaprav sorodnica timijana (Thymus vulgaris), znanega kot gojena, vrtna rastlina. Materina dušica uspeva v naravi, na sončnih travnikih, tudi na Krasu in v visokogorju. Sodi med najbolj znane in uporabljane zdravilne rastline v naši deželi. Nabiramo cvetočo zel, Serpylli herba, ki ima rožnate cvetove, botanično pa je, kot smo že omenili, težko določljiva. Znani so številni kemotipi, odvisni tudi od rastišča in podnebnih pogojev, ki se med seboj razlikujejo po sestavi eteričnega olja in posledično po vonju. V farmaciji uporabljamo tudi eterično olje, ki ga iz zeli pridobivamo z destilacijo z vodno paro. V Sloveniji bolj cenimo divje rastočo materino dušico kot timijan.
Vrtni timijan (Thymus vulgaris) pri nas raste kot gojena, vrtna rastlina, v Sredozemlju pa uspeva skupaj s številnimi vrstami v naravi. Spada med izjemno priljubljene zdravilne rastline, zato ga gojijo na plantažah po Evropi, v Afriki, Izraelu in v Združenih državah Amerike. V zdravilske namene uporabljamo zel (Thymi herba) in eterično olje (Thymi aetheroleum), ki ga pridobivamo z destilacijo z vodno paro. Eterični olji materine dušice in vrtnega timijana se po sestavi razlikujeta, njune učinkovine pa so precej spremenljive. V materini dušici najdemo eterično olje z linaloolom in karvakrolom, timola, ki je antiseptik in pomemben pri uporabi droge v farmaciji, pa je malo (od enega do štirih odstotkov).
Eterično olje vrtnega timijana pa vsebuje predvsem timol (30 do 70 odstotkov) in karvakrol (3 do 15 odstotkov). Timijan je primernejša in učinkovitejša zdravilna rastlina za pripravo zdravilnih čajev in sirupa kot materina dušica, vendar pa v ljudskem zdravilstvu slednjo bolj uporabljajo. Sestava eteričnega olja je zelo spremenljiva, zgodi se, da rastlina spomladi vsebuje več karvakrola, pozneje pa več timola. Timol lahko iz eteričnega olja kristalizira v obliki brezbarvnih kristalov pekočega okusa, ki dišijo po timijanu oziroma pravilneje, timijan diši po timolu. Timol je močan antiseptik in je lahko v večjih količinah strupen.
Eterični olji materine dušice in timijana delujeta kot ekspektorant, kar pomeni, da spodbujata izločanje redke sluzi v bronhijih in spodbujata središče za kašelj. Posledica je izkašljevanje in čiščenje dihalnih poti. Ugotovili so tudi, da timol širi dihalne poti in tako še dodatno vpliva na izločanje goste sluzi. Timijan in materina dušica delujeta tudi karminativno, blažita napenjanje in olajšujeta izločanje vetrov, zato ju uporabljamo tudi kot začimbo. Pri uporabi eteričnega olja timijana in pripravkov v obliki mazil, ki ga vsebujejo, moramo biti previdni pri uporabi pri dojenčkih in majhnih otrocih. Takšnih pripravkov ne smemo nanašati na obraz ali pod nos, ker lahko, podobno kot kafra in mentol, povzročijo refleksno zoženje dihalnih poti.
V čajnih mešanicah za izkašljevanje materino dušico ali timijan kombiniramo s korenino jegliča, listi poprove mete, plodovi komarčka, kumine ali janeža, z listi melise ali z listi ozkolistnega trpotca. Receptov za takšne mešanice je obilo v poljudni literaturi o zdravilnih rastlinah. Iz alkoholnega izvlečka timijana lahko izdelamo tudi timijanov sirup.
Timijanov sirup
Če želimo narediti timijanov sirup moramo najprej pripraviti tako imenovani enostavni sirup. Za sto gramov sirupa potrebujemo 64 gramov sladkorja, ki ga dopolnimo z vodo do stotih gramov. Zmes ob mešanju previdno segrejemo do vrelišča, pustimo vreti eno minuto in odstavimo. Izhlapelo vodo moramo nadomestiti, zato sirup stehtamo pred in po kuhanju. Zmesi dodamo deset gramov tinkture timijana, ki jo pripravimo tako, da v petih delih 70-odstotnega etanola teden dni namakamo en del zeli timijana (zmes večkrat premešamo in na koncu precedimo skozi gazo ali filtrirni papir). Učinek bo še boljši, če sirupu dodamo še pet gramov tinkture korenin jegliča, ki jo pripravimo po opisanem postopku. Dva- do trikrat dnevno spijemo eno do dve žlici sirupa.
Seveda velja opomniti, da se morate pred uporabo kakšnih koli zdravil, naravnih ali ostalih, posvetovati s svojim zdravnikom.
