Prijava
Holesterol je rumena, voskasta maščobna snov v krvi, ki povzroča, da arterije postajajo odlagališče bioloških odpadkov. Ti potem ožijo krvne žile in premoščajo prepad, ki vas loči od bolezni srca. Poznamo dve vrsti holesterola, in sicer LDL (low-density lipoprotein) in HDL (high-density lipoprotein). HDL holesterol veže molekule LDL in jih odnaša v jetra, kjer se uničijo.
Znanstveniki po svetu se že leta trudijo dokazati teorijo, ki obeta, da bo holesterol mogoče skoraj popolnoma uravnavati s hrano. Tega si še pred nekaj leti ni bilo mogoče niti zamišljati. Teorija, ki so jo postavili dr. Steinberg in drugi, opisuje, kako se zamašijo arterije. Posebne oblike kisika, znane kot prosti radikali, se v krvi srečujejo z maščobnimi molekulami LDL holesterola in jih oksidirajo. LDL postane žarek, podobno kot maslo, ki ni spravljeno v hladilniku. V takem stanju ga hitro pogoltnejo celice, imenovane makrofagi. Ko so makrofagi nabiti z maščobnimi kroglicami, se razrastejo v usodne maščobne celice.
Če želite znižati holesterol, jejte fižol …
Dr. James Anderson z University of Kentucky College of Medicine pravi, da 170 gramov kuhanega fižola na dan zniža škodljivi holesterol za približno 20 odstotkov! Rezultati se pokažejo v približno treh tednih. Učinkovite so vse vrste fižola, temni, svetli, leča, čičerika, posušena soja, pa tudi konzervirani fižol.
Nizozemski znanstveniki so odkrili tudi protiholesterolni učinek ovsa. O tem poroča dr. Michael C. Davidson, asistent na kardiologiji v Rush-Presbyterian-St. Luke’s Medical Center v Chicagu. Za tak učinek niso potrebne velike količine ovsa. “Srednje velika skodela kuhanih ovsenih otrobov ali velika skodela ovsene kaše povsem zadošča,” je v nedavni študiji navedel dr. Davidson. Najbolj zgovorno je to, da se je holesterol znižal celo za toliko, da je ena tretjina pacientov lahko opustila močna zdravila za zniževanje holesterola.
Dvajset objavljenih raziskav dokazuje tudi, da raven holesterola znižujejo sveži česen in nekateri česnovi pripravki. Po dr. Robertu Linu, ki je predsedoval mednarodni konferenci o zdravilnih učinkih česna, lahko trije stroki česna na dan znižajo količino holesterola v krvi za povprečno 10 odstotkov, pri nekaterih ljudeh pa tudi za 15 odstotkov. Prav nič ni pomembno, ali je česen kuhan ali surov, na oba načina je enako učinkovit.
HDL holesterol učinkovito zvišuje tudi uživanje surove čebule. Pol surove čebule oziroma čebulnega soka, zviša HDL za povprečno 30 odstotkov pri večini ljudi z boleznimi srca in s težavami s holesterolom.
Univerzalnost olivnega olja
Težko je dovolj poudariti, kako zelo je olivno olje koristno za arterije in uravnavanje holesterola. Njegovo učinkovanje je trojno. Najprej znižuje škodljivi LDL holesterol in nekoliko zvišuje ali ohranja količino HDL holesterola. Tako izboljšuje razmerje med njima, kar je za srce zelo pomembno. V nasprotju s tem pa rastlinska olja – koruzno, sojino, sončnično ali olje oljne repice – znižujejo tako koristni HDL kot tudi škodljivi LDL holesterol.
V neki temeljni študiji je bilo celo ugotovljeno, da je olivno olje celo boljša rešitev od standardno priporočane protiholesterolne maščobne diete. Kadar ljudje pojedo 41 odstotkov kalorij z maščobami, večino z olivnim oljem, se LDL holesterol zniža bolj kot ob dieti s polovično količino kalorij iz maščob. Poleg tega se koristni HDL ob dieti z olivnim oljem zviša, ob dieti z malo maščobami pa zniža. To seveda ne pomeni, da morate olivno olje lokati, pomeni pa, da takrat, ko si zaželite zabeljene hrane, sezite raje po olivnem olju, saj gre za nenasičeno maščobo, ki preprečuje mašenje arterij.
Oče bolezni je lahko karkoli, slaba prehrana pa ji je vedno mati. (Kitajski pregovor)
Mandlji in orehi
Glede na to, da je holesterol danes skoraj največja tegoba zahodnega sveta, je dobro vedeti, kako ga lahko z nekaterimi preprostimi prehrambenimi ukrepi učinkovito znižamo.
Kako lahko z orehi uravnavamo holesterol? Mar niso bogati z maščobami? Da, toda predvsem z nenasičenimi maščobami, za katere je znano, da znižujejo škodljivi holesterol, ker mu preprečujejo oksidacijo. Dr. Gene Spiller je moške in ženske, ki so imeli precej visok holesterol v krvi, povprečno okrog 6,24 mmola, pripravil do tega, da so vsak dan pojedli 100 gramov mandljev, kar je trajalo od treh do devetih tednov. Drugi testiranci so uživali enako količino maščob s sirom ali z olivnim oljem. Rezultat: povprečna vrednost holesterola pri jedcih mandljev se je v primerjavi z jedci sira zmanjšala za 10 do 15 odstotkov. Mandlji so učinkovali enako dobro kot olivno olje!
Presenetljiv je tudi podatek, da količino holesterola v krvi zanesljivo znižuje uživanje avokada. Avokado vsebuje velike koncentracije maščob, ki uravnavajo holesterol, tako kot mandlji in olivno olje. Holesterol pa lahko uravnavamo tudi z jagodami, kjer pomembno vlogo igrata vitamina C in E. Oba vitamina učinkovito preprečujeta spreminjanje LDL holesterola, zaradi katerega so ogrožene arterije. Moški in ženske, ki so zaužili po 180 miligramov vitamina C na dan (toliko ga je v 140 gramih jagod in v 115 gramih brokolija), so imeli za 11 odstotkov višji HDL holesterol od tistih, ki so zaužili le tretjino te količine. Neka teorija pravi, da vitamin C zavaruje LDL holesterol pred prostimi radikali.
Jabolka in druge jedi z veliko vsebnostjo topnih vlaknin, ki se imenujejo pektin, prav tako pomagajo zniževati nivo holesterola. Francoski raziskovalci so opazovali skupino zdravih moških in žensk srednjih let, ki so ob svoji običajni prehrani pojedli še dve ali tri jabolka na dan. Pri 80 odstotkih se je holesterol znižal, pri polovici celo za več kot 10 odstotkov. Tudi količina koristnega HDL holesterola se je povečala. Zanimivo je, da so bila jabolka bolj učinkovita pri ženskah.
Filtrirajte kavo!
Če pijete filtrirano kavo, si ravni holesterola ne boste povečali, ekspres kava pa holesterol zelo zvišuje. Vzrok je verjetno to, da snov, ki zvišuje holesterol, ostane v papirnatem filtru. Na ta način v Združenih državah Amerike danes pripravijo okoli 75 odstotkov kave.
Uganko so razrešili nizozemski raziskovalci. Iz evropske ekspres kave so izločili maščobno substanco, imenovano lipidni faktor. Prostovoljci, ki so jedli ta “kavni lipidni faktor”, so si holesterol v šestih tednih zvišali v povprečju za 23 odstotkov, od 4,68 mmola na 5,72 mmola! Skoraj pri vseh je narasel škodljivi LDL holesterol.
Dobro je tudi znano, da malo piva, vina ali žganja poveča koristni HDL holesterol. Neka raziskava v Veliki Britaniji dokazuje, da kozarček ali dva vina, piva ali kake mešane pijače na dan zviša HDL za povprečno 7 odstotkov. Nedavna raziskava na Oregon Health Sciences University je dokazala, da imajo ženske, ki si privoščijo štiri do trideset kozarčkov alkoholne pijače na mesec, višji HDL kot tiste, ki si pijačo privoščijo manj kot štirikrat.
Ali je lahko nevaren tudi prenizek holesterol?
Raziskovalci si to vprašanje zastavljajo vedno pogosteje in zdi se, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Zelo nizka raven holesterola, na primer pod 4,16 mmola, je lahko nevarna. V neki raziskavi, v kateri je sodelovalo 350.000 zdravih moških srednjih let, so dr. James Neaton in njegovi sodelavci na University of Minnesota ugotovili, da je bila raven holesterola pri 6 odstotkih preiskovanih moških zelo nizka, bolezni srca pa med njimi tako rekoč ni bilo. Vendar pa so imeli možje z nizkim holesterolom drugačne težave: dvakrat bolj so bili izpostavljeni kapi zaradi krvavitve, smrti zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in samomora, trikrat večja je bila nevarnost, da zbolijo za rakom na jetrih. Raziskave povezujejo nizek holesterol tudi z rakom debelega črevesa in poškodbami jeter.
Obstajajo tudi novi dokazi o tem, da nizek holesterol povzroča depresijo, vsaj pri starejših moških. Raziskava, ki jo je vodila dr. Elisabeth L. Barret-Connor z University of California v San Diegu, je pokazala, da je bilo približno 16 odstotkov moških, starih 70 let ali več, ki so imeli zelo nizko raven holesterola, rahlo ali hudo depresivnih. Dr. Barret-Connorjeva lahko zgolj sklepa, da nizek holesterol znižuje koncentracije serotonina v možganih, to pa vodi v vedno hujšo depresijo in agresivnost.
