Prijava
Novega ministra za okolje smo povprašali o aktualnih temah s področja ekologije, ekološke osveščenosti Slovencev, uporabi GSO v Sloveniji in še veliko drugih zanimivosti.
Kakšne so naloge ministra za okolje?
Kot minister sem odgovoren za delo ministrstva za okolje in prostor in kot tak sem odgovoren za izvajanje zakonov in predpisov Državnega zbora, Vlade in drugih obveznosti.
Moja naloga je varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljnim pogojem za trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje z vodami ter ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistema varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Vse to je povezano z velikim številom nalog, ki se tičejo v ukrepanja, spremljanje stanja okolja in informacij o okolju, oblikovanje in uporabo ekonomskih in finančnih instrumentov varstva okolja, javnih služb varstva okolja in še veliko drugih vsebin.
Glavna naloga ministra je, da »razvoj« postane trajnostni razvoj, kjer pride do samo-omejitve, da ne uniči narave in okolja, ki omogočata dostojno preživetje nam in našim zanamcem.
Katerim okoljskim problemom boste dali prednost?
Delo na ministrstvu za okolje je izredno pestro po vsebinah in izzivih, ki jih le-te prinašajo. Prioritete so v letu 2010 v izvajanju sanacije kakovosti zunanjega zraka, pripravi načrtov upravljanja z vodami in izgradnji javne vodne infrastrukture do leta 2020, ravnanju s komunalnimi, nekomunalnimi in radioaktivnimi odpadki, intenziviranju priprave prednostnih državnih prostorskih načrtov, intenzivnemu izvajanju kohezijskih projektov na področju okolja ter dokončanju projekta množičnega vrednotenja nepremičnin kot osnove za pripravo obdavčitve.
Kakšne ugodnosti in pomoč nudi Slovenija državljanom, ki se odločijo za gradnjo okolju bolj prijaznih nepremičnin ali uporabo obnovljivih virov energije?
Država preko Ekosklada nudi za ekološke naložbe državljanom ugodne kredite za:
- vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode,
- rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode,
- sodobne naprave za pridobivanje električne energije,
- zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb (ne velja za gradnje, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano po 1.1.2003),
- gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji,
- nabavo energijsko učinkovitih naprav,
- nabavo okolju prijaznih vozil,
- odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
- nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi,
- učinkovito rabo vodnih virov,
- oskrbo s pitno vodo.
Višina sredstev znaša 12 milijonov EUR. Letna obrestna mera je fiksna nominalna v višini: 3,20 % za kredite z odplačilno dobo do 5 let, 3,90 % za kredite z odplačilno dobo od vključno 5 let in največ do 10 let.
Ali smo po vašem mnenju Slovenci dovolj ekološko osveščeni?
Raziskave Eurobarometra kažejo na visoko okoljsko ozaveščenostjo Slovencev. Podobno kažejo tudi raziskave v Sloveniji. Je pa veliko vprašanje kaj so v resnici Slovenci pripravljeni storiti za okolje. Večina ljudi podpira, varovanje okolja, še posebej, ker je danes tako stališče modno. Ko pa se soočijo z omejitvami, ki bi posegle v njihov način življenja v obliki omejevanja njihovih aktivnosti ali povečanja stroškov, sej hitro pokaže, da niso bila kaj več kot modno načelo. Ko bi imeli možnost dejansko kaj narediti za okolje, navdušenje za njegovo ohranjanje hitro splahni. Bolj ko se bližamo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, manj ljudi je dejansko pripravljenih varovati okolje. Po mnenju raziskovalcev je manj kot petina ljudi tudi samih pripravljena kaj narediti za okoljske vrednote.
Lahko omenimo npr. še raziskavo o zavesti ljudi o rabi vode kot naravnega vira dr. Aleša Smrekarja (2006) in še številnih drugih raziskav Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, opravljene v zadnjih letih, ki pa dokazujejo, da so prebivalci v RS na splošno še vedno nezadostno okoljsko izobraženi in ozaveščeni o vodi, kot naravnem viru, da bi želeli in bili zmožni aktivno sodelovati pri varovanju vode kot naravnega vira ter pri procesih odločanja o načrtih rabe prostora za ohranitev kakovostne vode.
To pomeni, da bo letošnje leto, ko intenzivno pripravljamo načrte upravljanja z vodami, tudi priložnost za izboljšanja obveščenosti prebivalstva o pomenu voda in našo odvisnost od nje.
Ali menite, da se v osnovnih šolah otroke že dovolj informira o ravnanju z odpadki in varčevanjem z vodo in energijo?
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ima osrednje mesto v razvoju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, saj Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, določa kot cilj: »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij«.
Za oblikovanje izobraževalnih programov je pristojno ministrstvo za šolstvo. Sam lahko o tem spregovorim zgolj z vidika okoljskih vsebin, ki jih MOP bodisi sooblikuje ali sofinancira. Vključitev trajnostnega razvoja v šolsko shemo bi prav gotovo omogočilo smiselno povezovanja šolskih predmetov za doseganje kompetenc mladostnikov, da bi razumeli ali celo predvideli dogajanje v družbi in znali reagirati. Ni nepomembno, da je v Sloveniji preko 200 ekošol in tudi drugih šol, ki so jim okoljske vsebine eden od bistvenih vzgojnih elementov.
Prav tako kot izobraževanje so pomembni zgledi in drugo neformalno izobraževanje (splet, tv, revije) ki danes ponujajo izredno veliko ozaveščevalnih tem.
Prav tako pomembno pa je, da v vzgojno-izobraževalnem procesu spodbujamo odgovorno soodločanja državljanov. Danes za odgovorno državljanstvo zagotovo ni več dovolj samo formalna strokovna izobrazba. Potrebna je tudi zavest, da imamo možnost in moč za vplivanje na odločitev, ki tičejo našega življenja, okolja, urejanja prostora. Vpeljani so npr. mehanizmi, ki posameznim prebivalcem in združenjem omogočajo sodelovanje v procesih urejanja prostora na lokalni ravni… Dobro je, da se že mladostnik seznani s temi možnostmi in pridobiva izkušnje, da lahko sodeluje pri odločitvah, ki so pomembne za njegov življenjski okoliš. Več ko bo takih odločevalcev, bolj urejen bo prostor, ki ga v Sloveniji nimamo na pretek.
Zadnje čase je veliko slišati o obnovljivih virih energije, ali tudi v Sloveniji načrtujemo kakšen večji projekt (elektrarno), ki izkorišča samo obnovljive vire energije?
Projekt izkoriščanja samo obnovljivih virov je projekt gradnje HE na spodnji Savi. Samo veseli nas lahko, da se je razplamtela razprava o potrebnih energetskih objektih v državi. Razprava lahko samo izboljša končno rešitev – tudi s stališča družbene sprejemljivosti posameznega energetskega objekta. Kar v Sloveniji civilnih pobud in malo. Sicer pa je pravi naslov za to vprašanje ministrstvo za gospodarstvo, kamor se je z MOP preselil sektor za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije.
Kako imamo v Sloveniji organizirano recikliranje odpadkov, na primer plastike?
Na žalost smo kljub obširni zakonodaji s področja ravnanja z odpadki v vsakdanjem življenju še daleč od recikliranja odpadkov. Komunalni odpadki (to so v glavnem odpadki iz gospodinjstev) v Sloveniji predstavljajo več kot 84 % vseh odpadkov, ločeno pa nam jih uspe zaenkrat zbrati dobrih 11 odstotkov. Z javnim odvozom smo leta 2008 zbrali okoli 453 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, oz. 1,2 kg na dan, od tega je bilo kar 336 kg teh odpadkov odloženih na odlagališčih!
Kot vidite, ne gre samo za plastiko. Gre za način življenja, ko ne kupimo vsega, kar trgovci ponujajo in vsega, kar se na zdi, da ne potrebujemo, ne enostavno odvržemo.
Zavedati se je treba, da lahko vsak posameznik s svojim obnašanjem prispeva delež k varovanju okolja. Če namreč vsak posameznik naredi majhno dejanje, skupaj za varovanje okolja naredimo veliko.
Odpadek ni samo nekaj, kar želimo zavreči, ampak je odpadek vir materialov ali energije. Namen je doseči večjo stopnjo ločevanja komunalnih odpadkov na izvoru in njihovo čim večjo ponovno uporabo. Doseči želimo, da Slovenija preide iz družbe , ki pretežno odlaga odpadke v družbo recikliranja.
Ali se pripravlja kakšen nov zakon o uporabi pesticidov in podobnih sredstev? Kot vemo, je bilo o tem kar veliko govora v zadnjih letih, še posebej, ko je poginilo ogromno čebel.
Za te vsebine je odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, s katerim dobro sodelujemo. Moramo pa pri teh alarmantnih dogodkih seveda opozoriti na previdnostno načelo, ki ga določa zakon o varstvu okolja. To načelo pravi, da če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.
Kakšno je vaše mnenje o gensko spremenjenih rastlinah in živilih nasploh? Koliko se to uporablja v Sloveniji?
MOP koordinira aktivnosti treh ministrstev, saj imamo v Sloveniji tri ministrstva, ki so pristojna za področje gensko spremenjenih organizmov (GSO); poleg ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ministrstvo za zdravje. MOP koordinira aktivnosti, ki so povezane z delom z GSO v zaprtih sistemih in sproščanje GSO v okolje, medtem ko drugi dve ministrstvi koordinirata aktivnosti povezane z gensko spremenjeno hrano in krmo ter soobstojem.
V Sloveniji imamo veliko raziskovalno aktivnost na področju biotehnologije in GSO, saj smo na MOP do sedaj vpisali v register zaprtih sistemov za delo z GSO že 56 zaprtih sistemov. Od tega sta 2 zaprta sistema, ki delujeta v II. varnostnem razredu, drugi pa v razredu z najnižjim tveganjem za zdravje ljudi in okolje, torej I. varnostnem razredu. Na področju sproščanja v okolje v Sloveniji ni bil izveden noben poljski poskus – v letu (2010) bo izdano dovoljenje za poskus na področju genske terapije.
Na nivoju Evrope pa za dajanje GSO na trg obstaja centraliziran postopek za pridobitev dovoljenja za GSO produkte. Trenutno je v postopku prijav na nivoju EU približno 20 GSO produktov, ki so namenjeni tudi gojenju.
Ali podpirate ekološko kmetijstvo in ali se v Sloveniji dovolj preverja kvaliteta obstoječih ekoloških kmetij?
Sam seveda podpiram ekološko oz. organsko kmetovanje – kolikor mi je znano so ekološki pridelovalci izpostavljeni precej rigoroznemu nadzoru. Poleg tega morajo svoja zemljišča najprej sploh »očistiti« od ostankov pesticidov in drugih strupov, da lahko na njih sploh pridelujejo. Tudi zato je potrebno aktivno podpirati prehod od integriranega k ekološkemu kmetovanju. Občutek imam, da temu še zmeraj ne posvečamo dovolj pozornosti. Upam, da bomo s sistemom zelenega javnega naročanja okrepili povpraševanje po kakovostni hrani v javnih institucijah, kot so vrtci, šole, vojašnice in bolnišnice.
Imate za konec še kakšen nasvet za naše bralce?
Izkoriščanje naravnih virov je danes osnova in vir velikih zaslužkov. A viri so omejeni, in kot takšni predstavljajo strateško osnovo stabilnosti sveta, kakršnega poznamo. Tako izkoriščanje je že in še bo vir nemirov, kršenja človekovih pravic in onemogočanja razvoja. Ker je naše življenje odvisno od naravnih virov, ki nam jih daje zemlja, moramo vsi – institucije in posamezniki – narediti vse, kar lahko, da kar najbolj zmanjšamo izkoriščanje teh virov, učinkovito rabimo kar najbolj čisto energijo in ne proizvajamo odpadkov. Samo tako lahko upamo, da bomo obvarovali kakovostno in mirno življenje.
