Prijava
Zaskrbljujoča nova študija kaže, da se je raven živega srebra v oceanih potrojila od industrijske revolucije, kar je predvsem posledica različnih virov onesnaževanja. Znanstveniki opozarjajo, da več živega srebra najdemo tudi v morski hrani.
Glede na raziskavo, objavljeno v znani strokovni reviji Nature (Narava), se je vsebnost živega srebra v plitvih oceanskih plasteh v zadnjih dobrih 200 letih potrojila. Glavni viri onesnaževanja s to nevarno kovino so rudniki, elektrarne na premog in odplake. Živo srebro se tako hitreje kopiči v površinskih slojih kot v globinah oceanov. Strupena kovina pa se bo sicer sčasoma razpršila tudi v nižje ležeče plasti in na dno oceanov, kar lahko traja še več desetletij.
Alarmantni podatki
Študija je pokazala tudi, da imajo globoke vode v severnem Atlantiku večjo vsebnost živega srebra kot globoke vode v južnem Atlantiku in južnem Tihem oceanu. Na žalost bosta severni pol oziroma arktični krog verjetno nosila največje posledice tovrstnega onesnaževanja – vetrovi in morski tokovi namreč nosijo onesnaževalce iz različnih krajev po svetu ravno na ta območja, kjer se kopičijo v največjih plenilcih, kot so severni medvedi.
Raziskovalci opozarjajo tudi na nevarnosti kopičenja živega srebra v oceanih za zdravje ljudi. Čeprav menijo, da je težko reči, kako veliko škode je bilo do sedaj že storjene morskemu življenju, vključno z užitnimi vrstami rib in druge morske hrane, pa že opažajo manjši porast vsebnosti živega srebra v nekaterih morskih vrstah živali. Prepričani so, da je to dober pokazatelj, kakšen vpliv imamo ljudje dejansko na morsko okolje.
