0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjeRadič - zakaj je dobro, da konča na vašem krožniku

Radič – zakaj je dobro, da konča na vašem krožniku

MORDA VAS ZANIMA

1. Radič in druge solate

Poznamo več vrst rastlin, katerim poljubno rečemo solatnice, skupno pa jim je predvsem to, da uživamo liste. Poleg solate, tako poznamo tudi motovilec, endivije, rukolo in seveda različne radiče.

- Oglas -

2. Grenčice

Za radič je značilna posebna grenkoba, ki je nekaterim všeč, nekateri pa ravno zaradi tega radiča ne marajo. Grenak okus lahko pri radiču sicer omilimo ali pa celo odpravimo s posebni postopki priprave. Ker mnoge grenčina radiča moti, lahko s sekljanjem in kuhanjem le to omilimo. Vendar pa tako izgubimo kar nekaj zdravilnih lastnosti. Zato se moramo včasih odločiti, kaj bomo raje izbrali okus ali zdravje. Polurno namakanje v mlačni vodi že precej omili grenčico, pa tudi na drobno sesekljan radič-če ga pripravljamo za kuhane jedi.

Vendar pa ravno grenkoba daje radiču zdravilno vrednost. Le ta namreč zdravilno vpliva na naše prebavne organe. Spodbuja tudi delovanje jeter in vranice ter krepi apetit.

Tako velja, da če za večerjo zaužijete radič, boste zjutraj kar hrepeneli po kraljevskem zajtrku.

- Oglas -

3. Setev

Radič lahko sejemo od pomladi pa do poznega poletja, odvisno od sorte. Vendar pa lahko prehitra setev povzroči prezgodnje cvetenje in tvorbo semen, zato priporočamo, da radič raje sejete v poletnih mesecih. Seme večine sort radičev kali od 5 do 14 dni. Če ste radič sejali v juniju, ga lahko v avgustu tudi presadite in tako razredčite. Sadike radiča, bodo tako imele dovolj prostora, da bodo lahko oblikovale lepe glavice. Radič lahko pobiramo ali žanjemo v jeseni, pa tudi pozno v zimo in pomlad. Čeprav je radič trajnica, ga pri nas gojimo kot enoletno rastlino.

Posebej zanimiva pa je setev radiča v kombinaciji z deteljo. Če premorete večjo njivo, oziroma uporabljate kolobar, lahko na parcelo, ki počiva, posejete skupaj črno deteljo in radič. Tako bo detelja imela pozitivne učinke na tla, pa še radič si boste lahko nabrali.

Pri radiču se lahko odločimo ali bomo liste večkrat zaporedoma rezali ali pa počakamo, da se oblikuje glavica. Če smo sejali neprezimne sorte radiča. Glavice porežemo pozno jeseni. Pri temperaturi med 0 in 1 oC ga lahko hranimo kar do 12 dni. Prezimne sorte radiča, pustimo na prostem. Režemo jih po potrebi. Pred snegom ga lahko zaščitimo s kopreno ali pa kar z smrekovimi vejami.

Radič in dobri sosedje

Radič se bo na gredi odlično ujel s fižolom, korenčkom, paradižnikom in sladko koruzo. Ne bo mu pa ugajala bližina pastinaka in peteršilja. V bližino posajena bazilika in šetraj ga bosta varovala pred pepelasto plesnijo in ušmi.

- Oglas -
radič

4. Sorte radiča

Poznamo veliko različnih sort radičev. Med seboj se razlikujejo po barvi listov, ki so lahko zeleni, rdečo, beli itd. Nekatere sorte imajo okrogle, nekatere podolgovate glavice, nekatere pa oblikujejo rozeto. Čeprav velja radič za zimsko zelenjavo, ga lahko pobiramo tudi zgodaj spomladi, seveda, če izberemo sorte, ki prezimijo. Poleg prezimnih in neprezimnih sort radičev, pa ločimo tudi take, ki so primerne ali pa niso primerne za siljenje.

Od sort radičev je zagotovo najbolj poznana Palla rossa, ki oblikuje okrogle, vinsko rdeče glavice.

V Sloveniji pa imamo tudi avtohtone sorti radiča. Prva sorta je MONIVIP, ki oblikuje velike okrogle glavice, zelene barve. Radič Monivip je prezimna sorta radiča, zato ga lahko nabiramo jeseni in spomladi. Ni primerna za siljenje. Druga sorta je ANIVIP. Tudi za sorto anivip velja, da lahko njene vinsko rdeče okrogle glavice nabiramo tako jeseni kakor tudi spomladi. Tudi sorta anivip ni primerna za siljenje.

Najbolj iskani in čedalje bolj tudi v svetu priznana pa je sorta solkanski ali goriški radič. Solkanski radič je domača – avtohtona sorta, ki naj bi najbolje uspevala ravno v okolici Solkana. Posebna mikroklima, ki ji botruje Soča, pripomore, da ima radič glavico, ki po obliki spominja na vrtnico. Solkanski radič je namenjen siljenju, zato je postopek njegove priprave dolgotrajen in poteka skoraj celo leto.

Glavnati radiči

Radič sejemo junija in julija, v brazde čim bolj na redko. Razdalja med brazdami naj bo od 30 – 35 cm. Ko rastline razvijejo 4 – 5 listov, jih redčimo tako, da ostane med njimi 15 cm prostora. Odstranjene rastline uporabimo za sadike in jih razsadimo po gredah.

Nekatere sorte oblikujejo glave že jeseni, druge pa do zime oblikujejo rozeto, v tej fazi prezimijo in spomladi, čim se otopli, oblikujejo glave.

Sorte, ki jih pobiramo jeseni: ‘Palla Rosa’, ‘Pan di Zucchero’, ‘Castelfranco’.

Sorte,  ki prezimijo na prostem: Averto’, ‘Palla bianca’, ‘Bianco di Milano’, ‘Anivip’, ‘Monivip’, ‘Treviški rdeči’, ‘Tržaški solatnik’.

Radiči za rezanje

Nekatere sorte radiča gojimo zaradi nežnih svetlo zelenih listov. Rastejo zelo hitro in se dobro obraščajo, zato jih lahko večkrat režemo. Sejemo na gosto v vrstice ali počez od začetka marca do konca avgusta. Če posevek razredčimo, se razvijejo glavice. Prezimijo na prostem. Takšna so sorte ‘Tržaški solatnik’, ‘Treviški rdeči’, ‘Verona’.

Radiči za siljenje

Za namen siljenja novembra radič izkopljemo. Njegove korenina je dolga in močna, nekoliko podobna pastinaku. Skrajšamo jo na 15 cm. Vse liste 2,5 cm nad glavo korenine odrežemo. Tako obrezane rastline v ležečem položaju položimo v zabojček s peskom. Zabojček shranimo v hladnem prostoru. Tukaj bodo rastline počakale na siljenje. Silimo namreč le nekaj rastlin hkrati, toliko, koliko jih potrebujemo.

Silimo tako, da pet do šest rastlin skupaj posadimo v lonček premera 18 cm, napolnjen s kompostom. Pazimo, da ostane glava korenine nepokrita. Tako posajen radič pokrijemo z drugim loncem – luknjo zamašimo, da skoznjo ne prodira svetloba, ki bi motila postopek beljenja. Čez približno štiri tedne je radič velik 15 cm in primeren za rezanje. Po rezanju, dosujemo kompost, navlažimo in pričakujemo lahko še ene, vendar krajše poganjke.

Sorte primerne za siljenje so: ‘Verona’, ‘Treviški’, ‘Castelfranco’, ‘Solkanski’,

‘Tržaški solatnik’ je tradicionalna oziroma udomačena slovenska sorta, ki je dobro prilagojena našim rastnim razmeram. Sorte ‘Anivip’, ‘Monivip’ in ‘Solkanski’ so avtohtone slovenske sorte.

Radič

5. Siljenje radiča

Že večkrat smo omenili siljenje radiča. Siljenje je postopek, s katerim pridobimo glavice iz korenin radiča, ki jih imamo čez zimo v zasipnici. Kot prvo, je pomembno, da za siljenje izberemo pravo sorto radiča (npr: Treviški, Bianco di Milano, Verona). Radič posejemo v poletnih mesecih. V drugi polovici oktobra, ga izkopljemo skupaj s celo korenino. Vse liste odrežemo, pustimo pa srček, ki ga skupaj s korenino shranimo v hladnem in suhem prostoru. Ko pa si zaželimo radiča, korenine prenesemo v bolj vlažen, vendar ravno tako temen prostor, ki ima temperaturo med 10 in 18oC. Tam jih položimo v zasipnico, ki jo lahko naredimo tudi tako, da v zaboje nasujemo vlažno žagovino, mivko ali pesek. Iz srčka bo v nekaj tednih zrasla glavica radiča. Glavico odrežete, koreniko pa lahko zavržete.

6. Radič v kulinariki

Radič lahko pripravimo samega kot solato. Odlično se poda tudi k ostali zelenjavi. Lahko ga tudi kuhamo ali iz njega pripravimo enolončnico. Posebno okusen pa je tudi pripravljen na žaru.

NAJNOVEJŠE