Previdno z mešanicami čajev

Zeliščarski navdušenci in zagovorniki uporabe rastlinskih zdravilnih pripravkov so zagotovo že pripravljeni na jesenske hladne dneve in dolgo, mrzlo zimo, ki nas običajno ‘obdari’ tudi z gripo, prehladi in podobnimi težavami. Lajšamo jih lahko tudi z zdravilnimi in zeliščnimi čaji. Vendar moramo biti previdni, kaj vse vanje zamešamo.

Najbolj enostavni zdravilni pripravki, ki jih lahko pripravimo iz posušenih zdravilnih rastlin (drog), so čaji ali čajne mešanice. Droga je strokovni farmacevtski izraz, ki pomeni posušeno zdravilno rastlino ali njen del. Pojem čaj velja za poimenovanje droge, pridobljene iz listov čajevca (Thea sinensis), katero Slovenci poznamo pod imenom pravi, indijski, ruski čaj, glede na način obdelave listov po nabiranju pa zeleni in črni čaj.

Pojem čaj pa uporabljamo tudi za poimenovanje droge ali zmesi drog, iz katere pripravimo poparke ali prevretke. Tudi v tem prispevku bomo govorili o čajih kot o najenostavnejših zdravilnih pripravkih iz drog. Za pripravo učinkovite čajne mešanice velja nekaj pravil. Strogo farmacevtsko razdelimo droge v čajni mešanici glede na pomen na glavne, dopolnilne in pomožne.

• Glavne droge so nosilke zdravilnega učinka.
• Dopolnilne droge običajno blažijo stranske učinke ali prispevajo k učinkovitejšemu delovanju.
• Pomožne droge pa prispevajo k boljšemu okusu, vonju in tudi videzu čaja.

Uvrstitev v zgornje tri kategorije je včasih zelo težka. Na primer cvetovi kamilice so lahko edina droga v čaju, ki je glavna in pomožna hkrati.

Več ni vedno bolje

Najbolj pomembna je smiselna sestava čajne mešanice. Osnovna tri pravila so naslednja.

1. Nikdar ne smemo kombinirati drog, katerih delovanje se izključuje.
2. V čajih ne sme biti drog z močnim učinkom (listi volčje češnje, zel efedre, zel šmarnice).
3. Nemški strokovnjaki priporočajo največ sedem različnih drog v eni čajni mešanici z utemeljitvijo, da pri takem številu smiselno izbranih drog še lahko predvidimo možne neželene učinke, medsebojna učinkovanja. To pravilo naj velja tudi za ‘zeliščarje’, ko pripravljajo čajne mešanice. Petnajst ali osemnajst različnih drog v čajni mešanici ni nikakršno zagotovilo, da bo bolje delovala kot tista s petimi smiselno izbranimi drogami.

Kuharske spretnosti

Način priprave čaja je odvisen od narave učinkovin, ki so v drogi.
Čajnih mešanic, ki vsebujejo droge s hlapnimi eteričnimi olji, ne prekuhavamo, temveč predpisano količino mešanice le prelijemo z vročo vodo in posodo pokrijemo. Tako preprečimo izhlapevanje eteričnih olj, ki so pogosto nosilci zdravilnih učinkov. Takšne zdravilne rastline so na primer poprova meta, melisa, kamilica, črna meta, materina dušica, timijan, janež, komarček, kumina, pelin, rožmarin, sivka. Tako pripravljen čaj imenujemo poparek.

Čaje, sestavljene iz čvrstejših rastlinskih delov in iz takšnih drog, ki vsebujejo na toploto odporne učinkovine, pa kuhamo nekaj minut. Take so krhlika, sena, plahtica, borovnice. Drog, ki vsebujejo sluzi, ne kuhamo, temveč prej namočimo v hladni vodi in le segrejemo, na primer slez, slezenovec. Običajno so čajnim mešanicam priložena navodila ali pa jih poiščemo v ustrezni literaturi.

Veliko bi lahko razpravljali o bolezenskih stanjih, pri katerih je smiselno uporabljati čajne mešanice. Tu velja podobno kot za ostale fitoterapevtike. Namenjeni so dopolnilnemu zdravljenju nekaterih bolezni in za lajšanje blagih težav, pri katerih ni potrebno obiskati zdravnika. Za pravilno uporabo čajnih mešanic ni dovolj le ljudska modrost, velikokrat je potreben nasvet farmacevta. Ko si skušamo sami olajšati težavico z zdravjem, bodimo previdni in kritični. Na slovenskem trgu je moč kupiti tudi različne čajne mešanice, katerih sestava in delovanje so na ovojnini označeni kot ‘čudežno kitajsko zelišče, uporabljano že pet tisoč let’, ‘džungelska koreninica, ki vas bo pomladila’, ‘naravna viagra in ključ do večnih užitkov’. V slabih priročnikih najdemo pri opisu farmakoloških lastnostih rastline velikokrat celo paleto indikacij, ki z učinkovinami v drogi nimajo nikakršne zveze.
V lekarnah pripravljamo smiselno sestavljene čajne mešanice na osnovi dolgoletnih izkušenj in strokovnih spoznanj o zdravilnih rastlinah.

Neokusne čreslovine

Zanimiv primer je priprava čaja iz listov vednozelenega gornika (Uvae ursi), za katerega je vedno veljalo, da je potrebno pripraviti prevretek. Ob tem pa malokdo ve, da listi vednozelenega gornika vsebujejo tudi obilo čreslovin in da je takšen prevretek izredno neprijetnega okusa, poleg tega pa draži tudi želodčno sluznico in lahko v izjemnih primerih povzroči tudi bruhanje. Zato danes velja, da takšen čaj pripravimo kot poparek, da liste le prelijemo z vrelo vodo ali pa še bolje, da liste zdrobimo in jih namakamo v hladni vodi čez noč. Učinkovine so namreč tudi dobro topne v hladni vodi, čreslovine pa le v vroči, torej tako pripravljen čaj ne bo imel neprijetnega okusa.