Prijava
Zimski meseci poleg snega in nizkih temperatur slovijo tudi kot sezona prehladov in gripe! Za pojav omenjenih okužb obstaja mnogo razlogov. Pozimi denimo manj časa preživljamo na prostem in vedno več v zaprtih prostorih. Prehana je, vsaj kar zadeva sveže sadje in zelenjavo, bolj siromašna. Vse našteto prispeva k zmanjšanju odpornosti in lažjemu nastanku okužb. Kaj lahko storimo, da se pred njimi zaščitimo?
Prehlad in gripa ter njuni simptomi
Prehlad je obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne okužbe žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroči ga lahko več kot dvesto različnih vrst virusov – če prebolimo en prehlad, tako ni nujno, da smo odporni proti vsem ostalim virusom, ki prehlad povzročajo.
Posameznik v življenju v povprečju preboli kar 200 prehladov, prav prehlad je statistično tudi tisti krivec, ki povzroči pogostejšo odsotnost z dela oziroma pouka kot vse druge bolezni skupaj. Odrasli za prehladom navadno zbolijo dva do štirikrat letno, otroci pa šest do osemkrat.
Med znake prehlada sodijo boleče žrelo, zamašen nos in izcedek iz njega, kihanje, včasih pa tudi glavobol, bolečine v mišicah, kašelj in vsesplošna utrujenost. Pojavijo se dva do tri dni po okužbi, trajajo pa sedem do deset dni.
Gripa pa je akutna okužba dihal, ki pa jo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad. Gre za virse influence tipa A, B in C. Najbolj pogoste so okužbe z virusom gripe tipa A, omenjeni virus je tudi največji povzročitelj epidemij. Virus gripe B prav tako povzroča epidemije, virus gripe C pa je najmanj patogen, saj povzroča le blage okužbe dihal pri otrocih.
Simptomi gripe se od simptomov prehlada razlikujejo. Med najpogostejše znake gripe tako sodijo visoka telesna temperatura, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, utrujenost, suh kašelj in boleče žrelo. Pojavijo se dan ali dva po okužbi, minejo pa v roku tedna dni.
Kaj lahko storimo, da se zaščitimo pred prehladom in gripo?
Med preventivne ukrepe sodi redno umivanje rok. Roke si večkrat na dan tako vsaj 20 sekund temeljito umivamo z milom, speremo s toplo vodo, obrišemo s papirnato brisačo in z njo zapremo pipo.
Izogibamo se tudi dotikanju oči, nosu in ust, saj se virusi prav na ta način najpogosteje prenesejo v telo.
Pozorni smo tudi pri telesnih stikih z ljudmi, ki prehlad in gripo že imajo. Če je le mogoče, se osebi, ki ima znake bolezni, ne približamo na manj kot en meter. Prav tako se je prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi, bolje izogniti.
Kadar kašljamo ali kihamo, si usta in nost zakrijemo z robčkom, ki ga po uporabi odvržemo v smeti. Če robčkov nimamo pri roki, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava.
Poskrbimo tudi za ustresno prezračenost prostorov, v katerih se zadržujemo, ter na zdrav način življenja, ki obsega vse od zdrave prehrane in dovolj spanja do fizične aktivnosti
Če preventivnim ukrepom navkljub vseeno zbolimo, pa je prvo pravilo – počitek! Telesu moramo dati čas, da se regenerira. Pazimo tudi, da popijemo dovolj tekočine. Vsekakor pa smo pozorni tudi na zdravstvene težave, zaradi katerih je nujno obiskati zdravnika.
