Pravilna zdrava prehrana vpliva na razliÄne procese v organizmu in tako krepi zdravje ter zmanjĹĄuje moĹžnosti razvoja razliÄnih bolezni. Zdravilne uÄinke hrane je prvi omenil Hipokrat, vpliv prehrane na razpoloĹženje in znaÄaj pa je bil prviÄ omenjen v srednjem veku.
Obstajajo dokazi, ki podpirajo hipotezo o odnosih pri vnosu ogljikovih hidratov in proteinov ter prenaĹĄalci serotonina, hormona dobrega razpoloĹženja. Obrok, ki je bogat z ogljikovimi hidrati spodbudi delovanje oz. izloÄanje serotonina.
Ĺ˝ivljenjski stil posameznika pomembno vpliva na zdravje. Pojav motnje prehranjevanja je pogosto povezan z izkrivljeno sliko o sebi, nizko stopnjo samospoĹĄtovanja, anksioznostjo, stresom in slabim razpoloĹženjem. Spremenjene prehranjevalne navade in izbor hrane so najveÄkrat posledica stresa, ki pri posamezniku lahko povzroÄi prenajedanje ali koliÄinsko pomanjkljivo prehranjevanje. Stres povzroÄa pogosto konzumiranje prigrizkov, ki imajo visoko hranilno vrednost.
Kar nekaj raziskav je pokazalo povezavo med nizkim vnosom selena in pojavljanjem depresije in drugih stanj slabega razpoloĹženja. Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da je uĹživanje 100 mg selena dnevno pomembno vplivalo na razpoloĹženje ter je ublaĹžilo pojavljanje anksioznosti in depresije. Ĺ e posebno starejĹĄi ljudje so pogosto depresivni, zato je pomembno, da si zagotovijo zadosten vnos selena iz prehrambnih virov, kot so brazilski oreĹĄÄki, jetra in morski sadeĹži ali pa s prehranskimi dopolnili. PriporoÄena dnevna doza selena je 55 mg.
Ĺ˝enska populacija je bolj podloĹžna Ĺželji po hrani kot moĹĄka, saj depresivno razpoloĹženje, ki je lahko tudi posledica menopavze, vpliva na neustavljivo Ĺželjo po hrani. V predmenstrualnem obdobju je pri mnogih Ĺženskah opazen veÄji energetski vnos, saj imajo izrazito potrebo po sladki in mastni hrani. V tem primeru ni dokazov, da je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati prava izbira, tako ko je to pri depresivnih stanjih.
Izbira hrane je pogojena z raznimi fizioloĹĄkimi, socialnimi in kulturnimi dejavniki in ni doloÄena z zdravstveno priporoÄenimi odlikami posamezne hrane. RazpoloĹženje je samo eden od niza dejavnikov, ki vplivajo na izbiro hrane, Ĺželjo po doloÄeni hrani, vedenjski vzorci prehranjevanja ter kratkoroÄni in dolgoroÄni odgovori na prehrambne intervencije.