Prijava
Pomlad je čas, ko se narava zopet prebudi in veselje med nami završi. Tudi pri naših pticah je tako. Spomladi so zelo dejavne, si spletajo gnezda in povečajo svoj zarod. Vendar smo se ljudje zelo razširili in jim močno omejili ali celo odvzeli gnezdišča. Da bomo lahko vsaj deček tega popravili, pa spoznajmo danes, kako lahko naredimo pticam pravo in primerno, predvsem pa varno domovanje zanje in za njihove malčke.
Z svojim načinom življenja smo začeli zapuščati stare visokodebelne sadovnjake. Prav tako smo začeli množično podirati stara duplasta in velika drevesa. Le takšna drevesa pa so dom za različne vrste ptic, pa tudi njihove hrane – raznih vrst žuželk in drugih živali. Določene vrste ptic, kot so čuk, smrdokavra in pogorelček, so ravno zaradi tega postale zelo redke in so se znašle pred izumrtjem. Te vrste ptic lahko uspešno vzgoje svoj zarod le v duplastih drevesih. Tem vrstam lahko pomagamo preživeti, če jim nameščamo gnezdilnice. Vendar lahko z neprimerno ali nepravilno postavljeno gnezdilnico naredimo več škode kot koristi. Tudi če gnezdilnic ne vzdržujemo, kakor je potrebno, je to vsekakor pogubno za ptiče in njihov zarod.
Največ koristnega za naše pernate prijatelje bomo vsekakor naredili, če bomo ohranjali naravna dupla in ne bomo sekali starih visokodebelnih sadnih dreves. Raje sadimo stare in visokodebelne sorte sadnega drevja. Le-ta ne potrebujejo škropljenja in nudijo ogromno hrane ter zavetja za ptice. Tudi z zapiranjem zračnih ali strešnih lin lahko onemogočamo gnezdenje ptic.
Ko se lotimo izdelave gnezdilnice, moramo le-to izdelati tako, da je trdna, v njeno notranjost pa ne sme teči voda. Najbolje bo, da jih na zunanji strani zaščitimo z ustreznim lakom za les. Izogibajmo se kovini in plastiki. Streho prekrijmo s strešno lepenko. Zelo dobro je, da v dno navrtamo nekaj lukenj Ø 5 mm. Te luknje namreč služijo za odtekanje odvečne vode. Notranjosti gnezdilnice ne barvajmo in ne brusimo. Grobe površine namreč olajšajo mladičem pot iz gnezda. Palčka pred vhodno odprtino ni potrebna, lahko pa jo po želji namestimo.
Gnezdilnico pritrdimo na drevo tako, da ne niha in da z njeno montažo ne uničujemo ali škodimo drevesu. Torej v drevo ne vrtamo lukenj in vanj ne zabijamo žebljev. Najboljša rešitev je, da uporabimo močno žico. Le-to moramo vsako leto popuščati, da z njo ne poškodujemo drevesa. Lega gnezdilnice naj bo takšna, da ni direktno izpostavljena dežju ali ostalim neugodnim vremenskim vplivom. Tudi pretirana izpostavitev soncu ni priporočljiva. Gnezdilnic nikoli ne nameščajmo na severno ali na zahodno stran. Gnezdilnica naj bo postavljena tudi na varnem mestu tako, da je ne dosežejo plenilci. Če nameščamo gnezdilnice pticam pevkam, naj bodo na višini treh metrov, za večje ptice pa višje.
Ko imamo gnezdilnice uspešno postavljene in se v njih naselijo ptice, je zelo pomembno, da jih pri gnezdenju ne motimo. Med gnezdenjem jih lahko premotimo na različne načine: s fotografiranjem, z jemanjem jajc ali mladičev v roke, s preglasnim hrupom, ali z ostalimi motilniki. Takšno motenje močno vpliva na preživetje mladičev in naslednje leto bo ostala gnezdilnica prazna.
Gnezdilnico moramo tudi pravilno negovati, sicer se v njej lahko zaredijo paraziti, ki uničujejo naše pernate prijatelje. Sicer se tudi ptice izogibajo starih in neočiščenih gnezdilnic. Primeren čas za čiščenje bo meseca novembra. Takrat odpremo gnezdilnico, odstranimo staro gnezdo in s strgalko postrgamo morebitno umazanijo. Gnezdilnic ne čistimo z vodo ali s čistili.
Če boste gnezdilnico namenili sovam, potem svetujem, da njeno dno prekrijemo z grobo oblasto žagovino, lahko tudi s šoto. Sove namreč ne gradijo gnezd in svoja jajca ležejo na tla. Jajca na trdih tleh pa se lahko razbijejo.
Za vse ljubitelje ptic pa imam eno lepo željo. V kolikor bodo ptičje gnezdilnice zasedle druge živali, jih pustimo in jih ne preganjamo. Včasih so to lahko netopirji, polhi, divje čebele ali sršeni. Te živali nam niso nevarne, prav tako pa je bil človek tisti, ki jim je odvzel mesta domovanja.
Če se bosteo zavzeli glede vsega, kar ste danes izvedeli, vam bodo zunanje ptice zelo hvaležne. Vso leto nas bodo razveseljevale z vsemi njihovimi vragolijami in petjem. Sam jih zelo rad opazujem, kako letajo v gnezdilnice s polnimi kljunčki hrane in skrbijo za svoj zarod. Prav tako rad poslušam njihovo prijetno petje. To petje človeka sprosti in ga v zaspani pomladi prebudi.
Prišla bo pomlad
Zimi se izteka čas,
kmalu bo prišla pomlad.
Topel veter bo zapihal,
kmalu sneg bo stran zabrisal.
Spet se petje
pticam bo vrnilo,
prav tako se lastovkam
domov bo pomudilo!
Žafrani, zvončki in marjetice
bodo k soncu svoje cvetke pokazali.
Zaspani glog, stric gaber, pa še hrast
brste svoje bodo odprli.
Kmalu k nam bo spet prišla pomlad,
ta veseli, topel, cvetni čas,
sedaj narava se zbudila bo,
nam nasmešek na usta povrnila bo!
Avtor besedila : Domen Čurč
