Prijava
Nedavno je bilo v strokovni publikaciji Marine Pollution Bulletin objavljeno poročilo, ki opozarja, kako veliko nevarnost za morske ptice predstavljajo različni plastični predmeti, ki jih ljudje brezbrižno odmetavajo v morje.
Onesnaževanje s plastično embalažo za morski ekosistem predstavlja veliko grožnjo, vendar se s to problematiko do zdaj ni ukvarjalo veliko raziskovalcev. Kot pojasnjuje Jacob González Solís z Oddelka za biologijo živali Univerze v Barceloni, gre v njihovem primeru za prvo raziskavo, ki se posveča tej problematiki in njenim posledicam na področju Sredozemskega morja. Sredozemsko morje namreč predstavlja zelo občutljiv ekosistem, saj je njegova obala zelo industrializirana, prav tako pa po njem poteka tudi precej gost ladijski promet. Količina plavajoče plastike je zato precej velika.
Ogrožene morske ptice
Raziskava temelji na analizi 171 ptic, ki so jih raziskovalci naključno ujeli med leti 2003 in 2010. Raziskovalci so ugotavljali, kako pogosto se je zgodilo, da je devet vrst posebej ogroženih vrst morskih ptic zaužilo/pogoltnilo plastično embalažo oziroma kateri drug plastični predmet. Med drugim so opazovali rumenokljunega viharnika, gregulo, balearskega viharnika, strmoglavca, črnoglavega galeba, rumenonogega galeba, triprstega galeba in druge.
Plastika roma v želodce morskih ptic
Plastični odpadki, ki plavajo na morski gladini, so v Sredozemskem morju velik problem. Če jih ptice in druge morske živali zaužijejo, lahko pride do razjed, okužb, lahko se zamaši prebavni trakt, v skrajnem primeru pa žival celo pogine. Večje živali plastične predmete navadno zaužijejo zato, ker jih zamenjajo za hrano ali pa jih zaužijejo skupaj z živalmi, ki so njihov plen (in so same že prej zaužile plastične predmete).
Pokazalo se je, da je imelo kar 66 odstotkov ptic, ki so jih raziskovalci ujeli, v sebi vsaj en kos plastike. Rumenokljuni viharniki so bili najbolj ogroženi, saj so raziskovalci kar pri 94 odstotkih našli plastične delce (v poprečju kar 15 delcev pri eni živali). Zaužiti plastični delci so bili zelo pogosti tudi pri balearskem viharniku in greguli (plastične delce so našli kar pri 70 odstotkih teh ptic).
Jacob González Solís je nad rezultati zelo zaskrbljen. Vse tri vrste prej omenjenih ptic so že tako ali tako ogrožene, saj je na svetu le okrog 3000 parov. Kot še pravi dr. González Solís, je treba vsa ta opozorila vzeti zelo resno, čeprav se še ne ve točno, koliko ptic dejansko pogine zaradi zaužitja odvrženih plastičnih predmetov.
Najbolj ranljivi so prav mladiči
Mladiči morskih ptic so v tej zgodbi zagotovo najbolj ranljivi, saj še ne zmorejo tako izbljuvati zaužitega kakor odrasli. To, da galebi redkeje zaužijejo plastične delce, raziskoavlci pripisujejo njihovi zmožnosti izbljuvati vsak trdi delec. Raziskava dokazuje, da ko plastični odpadki (večina pridejo od turistov) vstopijo v prehranjevalno verigo, takoj začnejo predstavljati grožnjo za morske ptice in celotni morski ekosistem. Morske ptice so v primeru onesnaževanja s plastiko med najbolj ogroženimi živalmi.
Morje nikakor ni koš za smeti
Onesnaževanje morja s plastiko ni omejeno le na Sredozemsko morje, ampak predstavlja globalni problem. Plastika plava po gladini morja in se le težko razgradi. Kot še dodaja dr. González Solís, v morju pristane tudi veliko drugih vrst odpadkov. Raziskovalec sicer pove, da se je nadzor nad odlaganjem plastične embalaže poostril, še vedno pa kontrola ni zadostna v primeru potniških in tovornih ladij, iz katerih v morje »pade« ogromno smeti.
