Prijava
Prisotnost pesticidov v okolju je večji problem, kot smo mislili doslej, opozarjajo izsledki študije, v kateri so raziskovalci preučili podatke o 500 organskih snoveh, najdenih v bazenih štirih večjih evropskih rek: Donave, Elbe, Šelde in Llobregate. 38 odstotkov teh snovi je prisotnih v količinah, ki bi lahko škodljivo vplivale na organizme.
Večina snovi, ki so bile v študiji označene kot morebitno nevarne za okolje, so bili pesticidi, večji del le-teh pa ni bil na evropskem seznamu prednostnih snovi, ki jih je treba redno nadzorovati. Avtorji raziskave so zato pozvali, da je treba seznam onesnaževalcev, za katere je v okvirni direktivi Evropske unije o vodah določeno, da jih morajo nacionalne vlade nadzorovati, posodobiti. Cilj okvirne direktive je doseči dobro ekološko in kemijsko stanje voda do leta 2015, da se zaščitijo človeško zdravje, oskrba z vodo, naravni ekosistemi in biološka raznovrstnost.
Kemijsko stanje ocenjujejo na podlagi 33 onesnaževalcev, ki jih je treba prednostno nadzorovati. Na vrhu lestvice najnevarnejših je dietilheksil ftalat (DEHP), sredstvo za mehčanje, ki povzroča neplodnost in bo v EU po letu 2015 prepovedano. Na drugem mestu je še eno mehčalo, bisfenol A (BPA), ki prav tako vpliva na plodnost, sledita diklofenak in ibuprofen, farmacevtski učinkovini, ki sta prisotni v sredstvih za lajšanje bolečin.
Avtorji raziskave pa so kot prednostne označili 73 nevarnih spojin. Najbolj problematični naj bi bili: pesticid diazinon, ki je v Avstriji in Nemčiji že prepovedan, ter v srednji Evropi še dovoljena azoksistrobin in terbutilazin. Nobeden od njih ni na seznamu 33 prednostnih onesnaževalcev. V alarmantnih količinah je v vodah štirih evropskih rek tudi HHCB (sintetični mošus), ki do zdaj ni veljal za nevarnega, uporablja pa se za odišavljanje sredstev za osebno nego.
