Pazljivo z zdravili

Fiziološke spremembe spremljajo staranje že od zgodnjih odraslih let, a pri večini ljudi postanejo klinično pomembne za zdravljenje z zdravili šele v šestem desetletju življenja.

Od takrat naprej v telesu splahni rezerva, s katero se vzdržuje optimalno življenje. Drugačno je tudi razmerje med maščobami in vodo v telesu, s tem pa je drugačen tudi promet zdravil v njem. Zdravila se v jetrih drugače presnovijo in skozi ledvice drugače očistijo. Prav tako se spremeni občutljivost organov za zdravila. Vse to zahteva večjo pozornost za učinkovito in varno uporabo zdravil v starosti.

Mlado telo ima ogromno rezervo za delovanje skoraj vseh organov, ki pa s staranjem opazno skopni. Denimo, tridesetletna oseba ima približno poltretjikrat večji krvni pretok v možganih, kot je za delovanje potrebno. Običajna osemdesetletna oseba pa preseže nujno potrebni pretok le za četrtino. Že manjša motnja v krvnem tlaku ali srčni storilnosti lahko pahne v kratkotrajno nezavest. Starostnik omedli in se zgrudi, ker v možganih nenadoma umanjka krvi.

Pri počitku staro človeško srce v primerjavi z mladim nič kaj slabše ne opravi svojega dela. Pri telesni obremenitvi pa se srčni storilnosti bistveno razlikujeta. Tedaj staro srce mogoče ne bo več moglo izvesti zadane naloge, tlak v vitalnih organih bo upadel in ti ne bodo zadosti prekrvljeni. Ni torej čudno, da spremenjena homeostaza zaradi zdravil pri starejših pogosteje privede do upoštevanja vrednih neželenih učinkov kot pri mlajših bolnikih. Medtem ko mlajše telo zmore premostiti naglo spremembo v krvnem tlaku, srčni storilnosti, žilnem uporu in elektrolitskem ravnotežju, starejše telo tega ni več sposobno narediti. Človeka prizadeneta, denimo, upad krvnega tlaka zaradi nagle spremembe telesnega položaja in položajna omedlevica. Padec, ki mu sledi, se pogosto sklene z zlomom kosti. Neustrezen krvni pretok lahko izzove celo delirij …

Celoten članek o zdravilih in na kaj vplivajo si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.