0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ŽivaliPanda - črno-beli medved je simbol ljubkosti

Panda – črno-beli medved je simbol ljubkosti

MORDA VAS ZANIMA

Na Kitajskem imajo prav posebne medvedke, imenovane panda ki so pravzaprav ogromni medvedi. Njihov črn in bel kožuh je zaščitni znak ljubkosti in verjetno je imelo to veliko pri dejstvu, da so se za ohranitev pande zavzemale številne organizacije, ki so tako precej uspešno popravile njegovo stanje v divjini. Vegetarijanski medvedi, ki so tudi zaščitni znak Kitajske, bodo tako lahko še dolgo delali kozolce skozi gozdove Orienta.
Panda
Njegovo življenje je skrivnostno in skriva veliko ugank. Morda tudi v tem tiči razlog, zakaj je panda tako priljubljena tarča raziskovanj in opazovanj ter s tem tudi zapiranja v živalske vrtove. Pravijo mu tudi bambusni medved, saj s svojo ljubko čokato postavo prav rad grizlja bambusove vršičke in si da opraviti z rastlinicami – v popolnem nasprotju z običajnimi medvedi, ki so strah in trepet skoraj vseh živih bitij, vključno s človekom. Rastlinojedi medved je namreč večino časa miren in prijazen, prav zato je tudi simbol ljubkosti. Vseeno pa so znani tudi napadi na človeka, saj prav to, da jih imajo ljudje za luštkane in crkljive medvedke, pripomore k pogumu ljudi, da se jim približajo, misleč, da jih bo rastlinojedi panda vesel. A pande se v tem primeru počutijo ogrožene in čeprav niso mesojedi, napadejo človeka – ne zaradi lakote, pač pa iz strahu ali zato, ker želijo braniti svoje mladičke, ki jih že tako skotijo zelo poredko. Da bi bolje razumeli njihovo obnašanje in njihovo življenje, ni dovolj vedeti le to, da so črno-beli s črnimi obrobami okrog oči in da živijo na Kitajskem.

- Oglas -

Medved panda kot rakun

Morda ne veste, vendar je panda, čeprav ima postavo medveda in tudi spada v družino medvedov, po anatomski zgradbi še najbolj podoben (ogromnemu) rakunu. Lahko bi rekli, da je bele barve, s črnimi lisami na gobčku, ušesih, očeh in vzdolž obeh parov nog. Tako razpored in zgradba njegovega zobovja kot velika postava namigujeta na mesojedo žival, vendar je orjaški panda rastlinojedec, ki se hrani izključno z bambusovimi vršički in mladimi listi. Bambus spada med visoko travo, ki pa jo je težko prežvečiti, zato se je moralo zobovje pande skozi evolucijo spremeniti, sekalci so se mu zaoblili, kočniki pa razširili.

Odrasli zrastejo od 1,2 metra do 1,8 metra, vključno s približno trinajstcentimetrskim repkom. Samice so navadno manjše za kakih petnajst odstotkov, tehtajo pa kar več kot pol manj. Odrasli samec namreč lahko tehta tudi do 160 kilogramov, medtem ko samice tehtajo približno 75‒120. Povprečna teža odraslega pande pa je približno sto kilogramov. V divjini se včasih celo prehranjujejo z drugimi vrstami trave in celo mesom v obliki ptic in glodavcev, kot so podgane in miši. V ujetništvu jim hrano pripravljajo posebej in v njo vnašajo tudi med, jajca, pomaranče, banane, ribe in krompir.

Večni jedec

Orjaški panda živi na zelo majhnem koščku Zemlje. V divjini ga lahko najdete le na Kitajskem, v gorskih gozdovih v osredju dežele, najpogosteje v provincah Sečuan, Shaanxi in Gansu. Njegova priljubljenost ga je potisnila v samo središče kitajskega ponosa in tako se panda, čeprav je že dolgo, dolgo časa edini nacionalni emblem dežele vzhoda zmaj, vztrajno (in precej uspešno) prebija na paleto zaščitnih znakov Kitajske. Panda, za katerega znanstveniki še danes ne uspejo dovolj učinkovito razložiti, zakaj je tako pisan, ima na tacah palec in pet prstov, da lažje drži v rokah bambus, ki ga gloda kar skozi ves dan. Ker je bambus težko prebavljiv in ima nizko energijsko vrednost, pande pa potrebujejo beljakovinske hrane. Večina bambusa gre skozi njihov prebavni trakt neizkoriščenega in zato mora na začetku glodati vršičke kar 12‒16 ur dnevno, da sploh dobi potrebno energijo. Plašni medvedi se neradi kažejo ljudem, najbolj aktivni so ob svitu in v prvem mraku, ko se premikajo po gozdovih, ki so skalnati in zaraščeni. Najbolj verjetna razlaga za njihov kožuh je tudi ta, da se z belo in sivo dlako lažje skrijejo med skalami in temnimi sencami gozda, med soteskami in zaraščenimi vintgarji.

- Oglas -

Medved panda

Panda in njegovo naravno okolje

V njihovem majhnem naravnem okolju se skriva tudi eden od razlogov za njihovo ogroženost. Ne le da pande živijo na majhnem kosu sveta, to okolje jim zdaj še krčijo. Ker Kitajci pridno sekajo gozdove z juga in vzhoda zaradi naseljevanja in pridobivanja obdelovalnih površin, s tem pando potiskajo v vedno bolj oddaljene gozdove in na vedno manjše področje. V gozdovih se tako skriva trinajst območij, ki so ločeni s prepadi in skalami, tako da se živali med seboj ne mešajo. V vsakem območju živi približno deset primerkov te vrste, ki se potem nazadnje pari med seboj, kar pa pomeni, da so to spet bratje in sestre. Pande niso preveč uspešni pri razmnoževanju, saj so samice plodne le nekaj dni v letu, po nekaterih podatkih naj bi bil to celo en sam dan. V ujetništvu so se ljudje tako posluževali umetne oploditve, saj so pande izgubili željo po parjenju, ko so izgubili svobodo. Govorilo se je celo o določenih primerih, ko so samcem dajali viagro in tako samicam kot samcem predvajali videe s posnetki pand pri parjenju, da bi spodbudili reprodukcijo.

Razmnoževanje

En mladiček se tako skoti na dve ali celo tri leta in v redkih primerih, ko samica povrže dvojčka, skoraj praviloma enega zavrže in skrbi samo za drugega. Znanstveniki menijo, da je tako zato, ker ne hranijo maščobe in zato nimajo dovolj mleka, da bi vzgojile dva. Spolno zrelost dosežejo pri štirih letih in se lahko razmnožujejo celo do dvajsetega leta starosti, kar je načeloma tudi najvišja starost, ki jo dosežejo v divjini (v ujetništvu živijo celo do trideset let). Svoje dete donosijo v približno 3‒5 mesecih in povržejo mladička, ki tehta samo okrog 100 gramov. Zaradi njihove krhkosti jih matere težko branijo ali skrivajo, saj se rodijo rožnati in brez zob, hranijo pa se tudi do petnajstkrat dnevno; eno hranjenje lahko traja tudi 30 minut. Po dveh ali treh mesecih se začnejo plaziti, pri mami pa se hranijo kar eno leto. Za samostojno življenje so pripravljeni po malo manj kot dveh letih, zato mame pande v tem času tudi ne skotijo novega mladiča. Samice so tudi zelo teritorialne in ne sprejemajo prav dobro drugih samic v svoji bližini. Kot vrsta nimajo težav s samoto in jo pravzaprav izberejo raje kot druženje v dvojicah, kaj šele skupinah.

Zanimivosti o pandah

  • Zaradi vpletanja številnih organizacij naj bi zmanjšali hitrost izumiranja te vrste in menda je trenutno na svetu okrog 2000 pand.
  • Ali je mladiček samec ali samica je izredno težko ugotoviti, to navadno uspejo dognati šele, ko dopolni štiri leta.
  • Mame pande lahko ob skrbi za mladiča cel mesec ostanejo brez hrane in vode.
  • Očetje se z otroki ne ukvarjajo in v divjini je zelo možno, da se nikoli niti ne srečajo.
  • Pande ne hibernirajo, pač pa se ob mrazu premaknejo na toplejše območje.
  • Prav tako ne rjovejo, pač pa spuščajo zvoke, podobne kot koze ali ovce. Trobezljajo, renčijo in puhajo, njihovi zvoki niso preveč grozeči.

NAJNOVEJŠE