Prijava
Da se ozračje segreva, ni več skrivnost. Tudi letos je bilo precej toplo, čeprav je bilo poletje z vidika padavin precej kislo. A temperature niso bile kljub občutku, da je hladno, prav nič pod povprečjem, zelo topla pa je bila tudi minula jesen.
Jesen je bila občutno pretopla
Po doslej zbranih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bila letošnja meteorološka jesen (do konca novembra) na ravni Slovenije celo najtoplejša v zadnjih desetletjih in nekoliko toplejša od doslej rekordne jeseni leta 2006. »Po podatkih avstrijske meteorološke službe je bila v Avstriji letošnja jesen najtoplejša celo v zadnjih 247 letih. Rezultati projekta HISTALP, ki zajema tudi Slovenijo, kažejo, da je bila tudi pri nas na državni ravni jesen zelo verjetno najtoplejša v zadnjih 247 letih,« še pravijo vremenoslovci.
In kako je do takega stanja prišlo? Jesen je bila tako topla zaradi vremenskih razmer (pogosti topli vetrovi južnih smeri in odsotnost daljših obdobij izrazito hladnega vremena), deloma pa tudi zaradi globalnega segrevanja, ki smo mu priča že več desetletij. September od dolgoletnega povprečja ni bistveno odstopal, sta bila pa zato oktober in november občutno pretopla. Letošnji november je bil med najtoplejšimi v zadnjih 100 letih, bistveno toplejši od letošnjega pa je bil november le še v letih 1926 in 1963. Najtoplejše jeseni od leta 1961 naprej so bile v letih 2000, 2006 in 2014, najhladnejše pa v letih 1971, 1972, 1974 in 1978, razkrivajo podatki Arsa.
Kakšno podnebje bomo imeli leta 2050?
Na spletnih straneh Arsa pa so vremenoslovci v teh dneh objavili še kratko predvidevanje, kakšno naj bi bilo naše podnebje v prihodnje. Predstavili so scenarije spremembe temperature zraka in padavin v Sloveniji za obdobje 2021–2050.
Ti scenariji kažejo, da se bo ozračje še naprej ogrevalo, medtem ko so spremembe padavin (še) precej negotove: razlike v spremembah so opaznejše po letnih časih in posameznih območij Slovenije. Rezultati, ki so jih predstavili, veljajo za neko srednjo pot med najbolj črnogledimi in najbolj optimističnimi scenariji gospodarskih in družbenih sprememb v prihodnosti. Od teh (gospodarskih in družbenih) sprememb je namreč odvisen izpust toplogrednih plinov v ozračje. Predvidevajo, da bo globalna gospodarska rast v prihodnje hitra, število prebivalcev bo do sredine 21. stoletja še naraščalo, nato pa začelo upadati, še naprej pa bomo izkoriščali tako fosilne kot alternativne vire energije.
Kot kaže glede na zgoraj opisane vidike, bodo do sredine stoletja pomladi toplejše za 1,5 stopinje Celzija, vsi ostali letni časi pa za dve stopinji Celzija. Več negotovosti velja za napovedi količine padavin, saj lahko spomladi in jeseni pričakujemo tako zmanjšanje kot povečanje količine padavin. Za zimo in poletje so napovedi bolj gotove: pozimi se bo količina padavin verjetno povečala, poleti pa se bo vsaj v južnem delu države zelo verjetno postopoma zmanjševala, še napovedujejo vremenoslovci.
Pri oblikovanju scenarijev so vremenoslovci uporabili rezultate kar 18 regionalnih podnebnih modelov, ki so pokrivali Slovenijo. Modelski rezultati so namreč obremenjeni z napako in negotovostjo, z rezultati več modelov pa se lahko opredeli interval bodočih sprememb.
A kakor koli obračamo, računamo in predvidevamo, vse kaže na to, da se bo svet še naprej segreval, z njim pa tudi Slovenija.
