Prijava
Čaj iz ožepka mi je že večkrat pomagal pri lajšanju težav s kašljem. Bi ožepek uspeval pri nas, si ga bi lahko sama vzgojila?
– Marjeta M., iz Črnomlja
Ožepek z drugim imenom imenujemo tudi Izop (Hyssopus officinalis). Je malo poznan pa vendar vsestransko uporaben dišeč polgrm. V naravnem zdravilstvu je dobro poznan čaj in pripravek iz zmečkanih listov za različna obolenja. Ima trpek, rahlo grenak, meti podoben okus. Ožepkov čaj med drugim lajša izkašljevanje pri boleznih dihal, rahlo pomirja in blaži krče v prebavilih. Pomaga pri uravnavanju potenja in izločanja vode. Primeren je tudi za grgranje pri vnetjih grla in žrela.
Na prosto, v lonček ali gredico, ga sejemo med aprilom in majem. Seme rahlo potisnemo v zemljo in dobro zalijemo. Približno 10 do 15 dni po setvi vzniknejo prve rastlinice. Vsaka rastlina se bo lepo razvijala in rasla, če bo imela dovolj prostora. Priporočljiva razdalja med posameznimi rastlinami ožepka je 30x40cm. Ožepek ima rad sončne lege, zato bo lepo rastel tudi na sončnih balkonih in terasah. V višino zraste 30 do 60 cm. Stebla so spodaj olesenela. Ima temno zelene, rahlo dlakave liste, ozke in suličaste oblike. Cvetovi se razvijejo na vrhu vejic v zalistjih in sestavljajo skupine temno modrih cvetov. Cveti od julija do septembra.
Ožepek naj bi imel prostor na vsakem vrtu, saj ga imajo rade čebele, zato ga tudi štejemo med medovite rastline. S svojim vonjem odganja nekatere škodljive žuželke . Torej, privablja koristne žuželke, ki si jih želimo na vrtu, zaradi opraševanja vrtnin, cvetlic, zelišč obenem pa odganja nekatere žuželke in druge škodljivce, ki si jih na vrtu ne želimo (odganja listne uši, kapusovega belina, polže,…).
Ravno tako je ožepek priporočljivo gojiti ob vinski trti in sadnem drevju, saj privablja opraševalke in s tem povečuje rodnost.
Sveži ali posušeni listi so uporabni v vrečkah za odganjanje moljev in kot odvračalo za bolhe. Suhe cvetove lahko dodajamo različnim dišavnim mešanicam.
Po vrtovih ožepek sejemo/sadimo tudi z namenom, da ga kasneje uporabimo kot začimbo. Z njim izboljšamo fižolove in krompirjeve jedi, enolončnice, omake, sveže solate iz kumaric in paradižnika ter za pripravo zeliščnih likerjev. Nabiramo cvetoče vršičke in jih sušimo v senci. Posušene dele hranimo v zaprtih steklenih posodah.
Za zdravilne namene uporabljajo celotno rastlino, ki jo naberejo med cvetenjem, ko vsebuje največ eteričnega olja. Rastlino porežejo 10 cm nad tlemi.
