Prijava
Okra uspeva v vročih poletjih in vlažnem vremenu. Najboljša je sveža, ravno odtrgana, zato je mlade stroke najbolje obirati sproti. Če jo kupujemo, kupimo samo nepoškodovane, na videz zdrave, svetlo zelene barve, z dlačicami na površini. Porabimo jo v nekaj dneh, shranjujemo jo v hladilniku, rahlo zavito v plastično vrečko.
Okro lahko kuhamo, pečemo na žaru, cvremo. Če se odločimo za kuhanje, je priporočljivo, da med kuhanjem dodamo nekaj kislega, nekaj kisa ali soka citrusov ali paradižnik.
Okro nekako razvrščamo med eksotične tropske rastline, kar pa ni, uspeva namreč tudi v našem podnebju. Prenaša pa odlično tako sušo kot vročino.
Okra je rastlina, ki hitro raste
Tla, kjer bomo okro posejali, morajo biti rodovitna, vlažna in dobro prepustna. Za rast potrebuje sončno lego in rahla, dobro pognojena tla. Okri ustrezajo toplejši pogoji, zato jo sadimo na najtoplejši del vrta. Priporočljivo je, da tla zastiramo. Prav tako se lahko goji v posodah. Prednost gojenja v posodah je, da jo lahko v jeseni prestavimo v notranje prostore in tako podaljšamo rastno sezono.
Sajenje okre
Pred setvijo semena čez noč namočimo. Ko mine nevarnost spomladanskih pozeb, jo sejemo na prosto. Za vzgojo svojih sadik uporabimo multiplošče oz. vsako seme damo v svoj lonček, saj lepše uspeva, če druge rastline ne motijo razraščanja korenin. Semena potisnemo v zemljo 2,5 cm globoko in dobro zalijemo. Okra lahko kar dolgo kali, to je od 2 do 3 tedne. Sadike na prosto sadimo, ko so tla dovolj ogreta in ko mine nevarnost pozeb. Sadimo jih na razdaljo 40 X 60 cm.
Glede zalivanja okra ni zahtevna in dobro prenaša obdobja tako s preveč kot tudi s premalo vode.
Ko doseže svojo končno višino, jo je priporočljivo vršičkati, tako da se razraste tudi v širino. Vršičkanje tudi spodbuja nastajanje stranskih poganjkov in tako imamo več pridelka. Zaradi višine je rastlino priporočljivo privezovati ob oporo. Ko rastlina doseže višino okrog 60 cm, pinciramo rastne vršičke, da spodbudimo razraščanje. 8–10 tednov po setvi lahko pobiramo prve dozorele stroke. Na vsaki rastlini lahko zraste nekje 4–6 strokov.
Kdaj obiramo plodove?
Okro običajno obiramo, ko so plodovi dolgi 3–4 cm, nekje se priporoča 6–7 cm, to je približno 1–2 tedna po cvetenju. Priporočljivo je, da plodove obiramo sproti, tako nastavlja nove cvetove in imamo še več pridelka. Med pobiranjem previdno odtrgamo plod, da ne poškodujemo rastline. Med obiranjem je priporočljivo nositi rokavice.
Plodove okre lahko obiramo še mlade . Takrat so plodovi majhni in čvrsti ter jih lahko uživamo surove. Uživamo jih lahko tudi kot pečeno ali kuhano zelenjavo ali pa jih uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake.
Plodove obiramo sproti, najbolje vsak dan, saj sicer hitro prerastejo in postanejo precej nitasti ter zato manj uporabni. Takrat je najbolje, da plodove posušimo in jih dodajamo jedem kot začimbo.
Plodove okre lahko tudi shranjujemo. Neumite plodove lahko za krajši čas shranjujemo v hladilniku, in sicer do tri dni. Plodove lahko tudi sušimo ali zamrznemo, vendar jih moramo pred zamrzovanjem blanširati. Za shranjevanje uporabljamo predvsem mlade plodove.
Okusni pa so tudi okrini listi. Te lahko dodamo različnim solatam.
Namig 1: Ker zraste med 140–150 cm visoko, jo lahko uporabimo kot živo in uporabno ograjo okrog vrta. Tako na naravi prijazen način postavimo ograjo okrog svojega vrta.
Namig 2: Okro dodamo jedem s paradižnikom, čebulo in koruzo. Odlično se ujema tudi s školjkami in z ribami. Okra ima blag okus, ki morda rahlo spominja na jajčevec.
Preberite si tudi, za kaj vse je okra uporabna v kuhinji TUKAJ.
