Okra, pravimo ji tudi jedilni oslez ali bamija, je trajnica iz druÅŸine slezenovk. Gojimo jo zaradi njenih zelenih plodov, ki zrastejo tudi do 18 centimetrov in so polni semen. Domovina okre je Afrika, natanÄneje Etiopija, vendar pa se je ta rastlina skozi Äas razÅ¡irila tudi po Sredozemlju, v 17. stoletju pa priÅ¡la celo v Ameriko, najverjetneje pri trgovanju s suÅŸnji. Sicer je okra eno- ali dvoletnica, grm pa zraste tudi do dva metra visoko. Plodovi okre so zeleni in podolgovati. Stroki so mesnati, znotraj njih pa se nahaja veÄje Å¡tevilo drobnih, okroglih in seveda uÅŸitnih semen. Sicer grm okre zelo dobro prenaÅ¡a suÅ¡o.
Uporaba okre
NajboljÅ¡a okra je ÅŸivo zelene barve. Prekrita je s puhom, na otip pa je Ävrsta. Podolgovate plodove obiramo, ko so Å¡e mladi in Ävrsti. Rastlina sicer obrodi ÅŸe dva meseca po sajenju. Plodove obiramo vsak dan, sicer nam lahko v nasprotnem primeru »uidejo«, torej so preveliki in zato manj uporabni. Okre ne smemo predolgo shranjevati â v hladilniku se ohrani le do tri dni. Plod lahko posuÅ¡imo ali zamrznemo, lahko pa ga tudi mariniramo. Äe zaÄne konica stroka temneti, ga moramo res hitro porabiti ali pa ga zavreÄi. Sicer ima plod precej mil okus, ki rahlo spominja na jajÄevec.
Plod okre vsebuje lepljivo tekoÄino. Zaradi sluzavosti nekateri okro zelo cenijo, drugi pa je ne marajo. Okra je najbolj znana kot glavna sestavina kreolske enolonÄnice gumbo. Okro tudi sicer najpogosteje pripravimo v razliÄnih juhah in enolonÄnicah. V Egiptu, GrÄiji, Iraku, Iranu, Jordaniji, TurÄiji, Cipru in v Jemnu je okra zares nepogreÅ¡ljiva sestavina njihovih mesno-zelenjavnih enolonÄnic Pripravljajo pa jo tudi v omaki. V Indiji je okra celo tako priljubljena, da je na jedilniku skoraj vsak dan.
Kot smo spoznali, okro veliko uporabljajo v indijski in afriÅ¡ki kuhinji, pri nas in v Severni Ameriki pa je ta vrtnina Å¡e precej slabo poznana. V zadnjem Äasu precej priljubljena postaja tudi v japonski kuhinji, kjer jo ocvrejo v tempuri in postreÅŸejo s sojino omako. Okra se odliÄno poda k jedem s paradiÅŸnikom, Äebulo in koruzo, odliÄna pa je tudi v kombinaciji s Å¡koljkami in ribami.
Sicer gre za eno najstarejÅ¡ih vrst zelenjave, saj so jo ÅŸe pred 3000 leti gojili EgipÄani, vendar pa naj bi jo sadili tudi ÅŸe veÄ kot 4000 let. Danes je okra razÅ¡irjena po praktiÄno vsem svetu, najveÄ pa jo vzgojijo v Indiji, Pakistanu in Nigeriji, zelo priljubljena pa je tudi v GrÄiji in TurÄiji ter Braziliji.
Okra in hranilna vrednost
Okra je precej bogata z vitamini K, C, A in B6, pa tudi folatom, riboflavinom, niacinom, kalcijem, manganom, magnezijem, bakrom in kalijem. Znana je tudi po svojem antioksidantnem delovanju. Med antioksidanti naj izpostavimo betakaroten, lutein in zeaksantin. Antioksidanti sicer zniÅŸujejo tveganje za raka na prostati. Prav tako naj bi zaradi antioksidantov rutina in kvercetina pozitivno vplivala tudi na ÅŸivÄni sistem, vendar bomo na trdnejÅ¡e in bolj oprijemljive rezultate morali Å¡e malo poÄakati.
Okra je zares prava zakladnica vitaminov in mineralov, zato pomaga Å¡e pri drugih teÅŸavah:
Z uÅŸivanjem okre poskrbimo za zdravo noseÄnost. Okra vsebuje veliko folata, ki je Å¡e kako pomemben za to, da je noseÄnost zdrava in da poteka brez zapletov. Tudi veliko vitamina C pozitivno vpliva na razvoj zarodka.
Preventiva pred sladkorno boleznijo. Okra je bogata s prehranskimi vlakninami in drugimi hranili, zato pomaga uravnavati krvni sladkor.
Okra za zdravo Ärevesje. Prej omenjene prehranske vlaknine so nujne za zdravje celotnega prebavnega sistema. Vitamin A pa med drugim skrbi za zdravo sluznico in tako pripomore, da prebavni trakt deluje tako, kot je treba.