Prijava
Nizek krvni tlak navadno ni tako nevaren kot visok krvni tlak, a je bolj nadležen.
O visokem krvnem tlaku je napisanega veliko, posvečamo mu precej pozornosti, se borimo proti njemu z zdravili in ustrezno dieto. Manj pa smo poučeni o nizkem krvnem tlaku, čeprav imajo zaradi njega mnogi težave. Predvsem lahko postane moteč, če se odpravljate visoko v gore, kjer lahko pride do omotice ali kratkotrajne izgube zavesti. Ljudem z nizkim krvnim tlakom je poznano tudi vrtenje v glavi in omotica ob hitrem vstajanju.
Nizek krvni tlak je manj nevaren
Na splošno velja, da nizek krvni tlak ni tako nevaren kot visok. Obstajajo ljudje, ki imajo že po naravi nizek krvni tlak in če jim ne predstavlja težav, je lahko za ugoden za dolgo prognozo življenja. Kljub temu pa je, v kombinaciji s še nekaterimi drugimi simptomi, lahko znanilec nekaterih drugih bolezni.
Ljudje z nizkim krvnim tlakom so že zjutraj pogosto utrujeni, brez volje in zagona. Nekateri se pritožujejo zaradi glavobola, zaspanosti, občutka slabosti, tiščanja v želodcu in pomanjkanja apetita, mrzlih rok in nog ali napadov potenja. Temu se lahko pridružijo še motnje vida, omotice in celo kratkotrajna izguba zavesti, kar je zaradi možnih padcev in z njimi povezanih poškodb lahko tudi nevarno.
Kdaj govorimo o hipotenziji?
Nizek krvni pritisk postane bolezensko stanje takrat, ko je sistemski arterijski tlak tako znižan, da je zmanjšan pretok krvi skozi vitalne organe, kot so srce in možgani. O hipotenziji kot bolezenskem stanju govorimo, ko ima bolnik pri večkratnem merjenju znižano vrednost krvnega tlaka manj kot 110/65 mmHg pri moških oziroma 100/60 mmHg pri ženskah, hkrati pa kaže tudi bolezenske simptome.
Znižan krvni tlak se pojavi pri normalni količini krožeče krvi in je lahko posledica jemanja nekaterih zdravil (proti visokemu tlaku, za odvajanje vode, nitratna zdravila, pomirjevala) ali pa je posledica motenj v avtonomnem živčnem sistemu. Padec krvnega tlaka lahko povzroči tudi dehidracija.
Simptomi se izrazijo šele ob večjem padcu krvnega tlaka, so običajno prehodni in izzvenijo ob zdravljenju osnovnega vzroka.
Kako ga zvišati z naravnimi sredstvi?
„Za zvišanje krvnega tlaka pomaga kozarček rdečega vina. Koristi tudi meso. Vegetarijanci naj uživajo pelod, ki spodbuja spolne žleze in dviguje krvni tlak,“ priporoča ljudski zdravnik Alfred Vogel. Med naravnimi sredstvi proti nizkemu krvnemu tlaku predlaga tudi sok korenja, kavo in ostrige. Pomagala naj bi tudi rožmarin in morske alge.
ROŽMARIN
Za mediteransko rastlino rožmarin velja, da ugodno vpliva na žilno živčevje, še posebej na srčne živce.
KORENČKOV SOK
Nizek krvni tlak lahko uspešno odpravimo tudi s pitjem sveže stisnjenega korenčkovega soka, ki ga nasprotno, osebam z visokim krvnim tlakom odsvetujejo. Omotičnost in utrujenost naj bi minila že po kratkotrajnem uživanju. Podobno kot korenčkov naj bi deloval tudi sok iz robid.
PELOD
Za zviševanje krvnega tlaka lahko uživate tudi pelod, ki spodbuja spolne žleze, prek njih pa deluje na hormonske žleze. Ljudje, ki so neprestano utrujeni in slabotni, se tega občutka najhitreje znebijo, če pri zajtrku zaužijejo eno čajno žličko peloda.
MORSKE ALGE
Morske rastline zaradi vsebnosti joda in kalija vplivajo na rodne žleze. Za zviševanje krvnega pritiska so primerne vse vrste alg, še zlasti pa tako imenovana morska haloga.
KAVA IN OSTRIGE
Kava pospešuje srčni utrip in zvišuje tlak. Lahko je odlična rešitev za omotičnost na višini, medtem ko v nižini (ob morju) pomaga uživanje ostrig, saj ugodno vplivajo na delovanje spolnih žlez.
MATIČNI MLEČEK
Skrivnostni sok, ki ga čebele delavke zbirajo za matico, še ni do kraja raziskan. Vse več dejstev pa potrjuje, da poleg mnogih ugodnih učinkov na zdravje človeka matični mleček poživlja in pomlajuje, ker deluje ugodno na hormonske žleze. To bi utegnilo koristiti tudi tistim, ki sta se jim nizek pritisk in utrujenost pojavila zaradi motenj v delovanju spolnih žlez.
GIBANJE
Za preganjanje motečih simptomov je zelo primerno redno gibanje.
