Prijava
Navadni vratič (Tanacetum vulgare) so včasih uporabljali predvsem za preganjanje glist, a se je za strupenega izkazal ne le za človeške zajedavce temveč tudi za človeka samega. Rastlina spada med nebinovke in jo krasijo čudovita rumena socvetja. Spoznamo jo tudi po aromatičnem vonju, raste pa ob nabrežjih, na produ, po grobljah in je v Sloveniji precej razširjena.
Droga vsebuje od 0,5 do 1,5 odstotka eteričnega olja, ki pa ima lahko zelo različno sestavo. Ločimo več tako imenovanih kemotipov navadnega vratiča. Nekatere sorte imajo v eteričnem olju pretežno alfa ali beta-tujon, druge kafro, monoterpene ali seskviterpene. Na osnovi vonja zelo težko sklepamo, za kateri kemotip gre, zato uvrščamo navadni vratič med strupene rastline in ga v zdravilstvu ne uporabljamo.
Preganjanje glist
O preganjanju glist z drogo vratiča navajam kot poučen primer zgodbo iz Nemčije. Tam se je dobilo eterično olje vratiča (Tanaceti oleum), ki so ga destilirali iz cvetov navadnega vratiča s pomočjo vodne pare. Zdravilec (heilpraktiker) je pomotoma predpisal zmes 10 gramov – verjetno bi moralo biti največ gram eteričnega olja navadnega vratiča v 30 gramih ricinovega olja. Takšnih ‘kapljic’ je moral pacient vzeti deset, in to že kar pri zdravilcu. Po nekaj minutah po zaužitju zmesi je bolnik doživel napad krčev (podobno kot pri epileptičnem napadu). Nemudoma so ga prepeljali na bližnjo kliniko, kjer so ga zdravili dva meseca, posledice zastrupitve pa so bile opazne še po dveh letih. Smrtni odmerek eteričnega olja iz cvetov navadnega vratiča je med 15 in 30 grami.
Tujon je učinkovina, ki se kar pogosto pojavlja v znanih rastlinah. Med njimi naj omenim tujo ali klek (Thuja occidentalis), ki jo poznamo predvsem kot rastlino za oblikovanje živih mej. Med zdravilnimi rastlinami vsebujeta tujon pelin in žajbelj. Tujon je lahko hlapna učinkovina, ki se ne topi v vodi, dobro pa v alkoholu in tudi v mleku. Po kemijski zgradbi je podoben mentolu. Ponekod v Sloveniji je zelo priljubljeno uživanje mleka ob dodatku karameliziranega sladkorja, v katerem so se kuhali žajbljevi listi. Tujon je strupena učinkovina, za katero so menili, da ima prijemališča na receptorjih za THC v naših možganih in tudi povzroči podobne učinke. THC je tetrahidrokanabinol, snov, ki se sicer nahaja tudi v indijski konoplji (Cannabis sativa). Pozneje so ugotovili, da ima tujon zelo majhno privlačnost (afiniteto) do receptorjev za THC, poleg tega pa popolnoma drugačen učinek.
Absentizem
Danes vemo, da tujon prijemlje na receptorjih za GABA (γ-amino maslena kislina), ki je inhibitorni nevrotransmiter v možganih. Tujon prepreči delovanje GABA, kar ima za posledico vzdraženje možganske skorje. Najbolj aktiven je α-tujon, približno trikrat bolj kot β-tujon in drugi derivati tujona. V velikih odmerkih tujon lahko povzroči napad krčev, v manjših pa vzburjenje, evforijo, tudi halucinacije. Ravno zato so včasih z velikim veseljem uživali pijače, ki so vsebovale izvlečke rastlin s tujonom, predvsem pelina. Pri uživanju absinta je prihajalo do ravnotežja med spodbujevalnim delovanjem tujona in depresornim – sedativnim (pomirjevalnim) delovanjem etanola. Liker je bil znan kot absint, odvisnost, ki je nastala zaradi rednega uživanja tujona in alkohola, pa kot absintizem. Eterično olje navadnega vratiča zaradi vsebnosti tujona označimo kot konvulzant, povzroči namreč krče ali konvulzije.
Kot zanimivost povejmo, da so v zgodnjem srednjem veku navadni vratič polagali v krste, da bi trupla zaščitili pred črvi. V nekaterih knjigah o zdravilnih rastlinah pa še vedno najdemo napotke o uporabi navadnega vratiča tudi v zdravilstvu, zlasti za preganjanje glist in celo spodbujanje menstruacije. Takšna uporaba je zelo tvegana, posledice pa so odvisne od kemotipa. V primeru, da eterično olje vsebuje malo tujona, posledic ne bo, vendar tega ne moremo vedeti! Ponekod uporabljajo posušene šopke navadnega vratiča za odganjanje mrčesa v stanovanjih ali za odganjanje moljev v omarah. Navadni vratič uporabljajo tudi v homeopatiji.
