Prijava
Naravne barve predstavljajo le delček v mozaiku pogojev za zdravo in prijetno bivanje. Uravnavajo klimo v prostoru, pripomorejo k regulaciji vlage, absorbirajo neprijetne vonjave, stene »dihajo«, predvsem pa je pomembno, da barve ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi.
Naravne barve so tiste, brez škodljivih snovi
Različne meritve zdravju škodljivih oz. celo strupenih snovi so pokazale, da naša telesa akumulirajo snovi iz svojega okolja. Ker veliko časa preživimo v zaprtih prostorih, smo zelo dovzetni za snovi, ki se »skrivajo« v stenah, talnih oblogah in pohištvu.
Danes si marsikdo ne more privoščiti tega razkošja, da bi svoj dom v celoti zgradil iz naravnih materialov. Delež novograditeljev je v primerjavi s tistimi, ki kupijo stanovanje v klasično zgrajenem bloku ali se vselijo v staro hišo ali stanovanje, neprimerno višji. Kljub temu pa imamo možnost, da v stanovanje vnesemo vsaj del narave. Stene in strope lahko prebarvamo z naravnimi barvami, ki ustvarijo prijetno in zdravo bivalno klimo.
Katere so torej naravne barve?
Marsikdo se sprašuje, kaj je naravno in kaj so naravne barve. Naravni izdelki vsebujejo samo surovine, vzete iz narave, kot ostanek pa se lahko vključijo nazaj v naravo, torej ne postanejo odpadek, ki ga je potrebno predelovati. Velja načelo »od zibelke do zibelke«. Materiali so okolju prijazni tako v fazi pridobivanja, kot tudi v celotnem življenjskem ciklusu, ostanki pa se v naravi preprosto razgradijo. Nekateri proizvajalci k imenu izdelka dodajajo bio, čeprav barva vsebuje le eno ali par naravnih sestavin. Vsekakor velja preveriti sestavo izdelka, preden se odločimo za nakup.
Človek je za urejanje doma že od nekdaj uporabljal in predeloval materiale, ki jih je dobil v naravi. Z razmahom industrije pa so barve in materiali za dom postali vse bolj sintetični oz. narejeni na osnovi petrokemičnih snovi (akril, vinil), ki se jim dodaja kemične konzervanse, fungicide (proti plesnim), biocide, topila (razredčujejo in utekočinijo barvo), polnila za ohranjanje teksture barv ter sušila (za dezinfekcijo). Na srečo se trend spet obrača v prid naravnih materialov brez škodljivih dodatkov, kar se pozna tudi v čedalje pestrejši ponudbi na trgu.
Z apnom in pigmenti do barvitih sten
Za barvanje in poslikavo sten, stropov in fasad je človek stoletja uporabljal apno, mineralne naravne barve ter zemeljske in mineralne pigmente. Apno je v uporabi že več kot 14.000 let. Uporablja se za izdelavo ometa, pleskanje sten in posebnih dekorativnih obdelav, kot so vodoodbojni omet tadelakt (posebna tehnika glajenja, ki izvira iz Maroka) in italijanske tehnike stukulustro in marmorino. Pri beljenju sten z apnom moramo sicer biti malo bolj pazljivi, da ne pride v stik s kožo ali nam kapne v oko, saj je alkalno. Dobra stran te lastnosti pa je, da je površina, pobarvana z apnom, odporna proti plesni in da je še posebej primerna za vlažne prostore. Poleg številnih drugih pozitivnih lastnosti apno odlikuje tudi to, da je primerno za alergike.
Tradicija barvanja z apnom se počasi spet vrača in na trgu lahko zasledimo kar nekaj proizvajalcev, ki ponujajo bio apno. Če smo včasih stene zgolj belili z apnom, pa je danes možno izbrati številne zemeljske in mineralne naravne pigmente, s katerimi tudi z apnom pobarvana stena postane barvita.
Pigmenti, ki jih dodajamo apnu in tudi barvam za stene iz drugih naravnih materialov, so prav tako naravni. Pridobivajo jih iz raznobarvnih zemelj in mineralov ter rastlin. Paleta barv je nadvse pestra, od nežnih rumenih in rdečih tonov, do temno vijoličnih, turkiznih in ultramarin modrih.
Skuta na steni?
V današnjem času se zdi precej neobičajno, da sami zmešamo stensko barvo s skuto. A že pred tisočletji so ljudje vedeli, da je apno, zmešano s skuto, ki vsebuje kazein, odlično vezivo za lepila in naravne barve. Nekaj teh starih slik je še danes ohranjenih v cerkvah in muzejih, kar dokazuje izvrstno kvaliteto kazeinskih barv. Ne le kvaliteta, temveč tudi nestrupena, okolju prijazna izdelava in obdelava kazeinskih barv, so razlogi, da se ponovno odkriva stare recepte in se jih razvija naprej. Kazeinski barvi lahko dodamo tudi olje, na primer sončnično ali žafranovo, s čimer povečamo oprijem.
Alternativa barvi na osnovi mlečnih beljakovin je stenska barva, ki vsebuje rastlinski kazein. Le-ta v barvi deluje kot vezivo. Izvira iz stročnic (Leguminosae), rastlin, ki vsebujejo beljakovine, kot so grah, koruza, volčji bob in fižol. Osnova je italijanski marmorni prah, ki je nevsiljive bele barve.
Klejne barve
Klejna barva je bila včasih ena najbolj uporabljenih surovin za barvanje notranjih prostorov. Ko se je razširila uporaba disperzijskih barv iz umetnih mas, pripravljenih za takojšnjo uporabo, so klejne naravne barve začele izginjati s trga, kljub vsem njihovim prednostim. Vezni materiali nekdanjih klejnih barv so bili povečini kostni klej, škrob in klej na osnovi usnja. Danes se za vezivo klejnih barv uporablja metilna celuloza. Ta ne vsebuje konzervansov in protipenilnega dodatka, zato je še posebej primerna za alergike. Ker vezivo v klejnih barvah ni popolnoma odporno proti vodi, teh barv ne uporabljamo v vlažnih prostorih. Pomanjkljivost klejne barve je, da je potrebno pri večkratnem barvanju spodnje premaze sprati, saj izgubijo oprijemljivost.
Tako kazeinske naravne barve na osnovi mlečnega ali rastlinskega kazeina kot tudi klejne barve, je možno mešati z zemeljskimi, mineralnimi in rastlinskimi pigmenti.
Ilovnate naravne barve
Ilovnati ometi so zadnje čase postali precej popularni, le malo ljudi pa pozna ilovnate naravne barve. Namesto z apnom, kazeinskimi ali klejnimi barvami lahko stene in strope prebarvamo z ilovnatimi barvami. Zaradi finih ilovnatih zrnc dobimo rahlo strukturirano stensko površino, ki spominja na omet. Tudi tu se lahko igramo z barvami. Ilovice se v osnovi razlikujejo po barvi – od rumene, rdeče in rjave, beli ilovnati osnovi pa lahko dodamo kateri koli pigment.
V okolju, kjer preživimo veliko časa, je nešteto snovi, ki obremenjujejo naš organizem. Vsem se na žalost ne moremo izogniti. Z naravnimi barvami pa si lahko ustvarimo bistveno bolj zdrav in prijeten dom in delovni prostor ter vnesemo v bivalno okolje vsaj delček narave.
