0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeNajveč zavržemo sveže zelenjave in sadja

Največ zavržemo sveže zelenjave in sadja

MORDA VAS ZANIMA

Spletna anketa Ekologov brez meja je pokazala, da je tretjina Slovencev mnenja, da zavrže preveč oziroma mnogo preveč hrane. Več kot petina gospodinjstev naj bi sodeč po rezultatih ankete zvrgla dnevno več kot četrtino kilograma hrane, največkrat zavržejo zelenjavo in sadje: “V 40 odstotkih gospodinjstev največkrat zavržejo svežo zelenjavo in solato, temu sledijo sadje s 36-imi odstotki, kruh s 33-imi odstotki in mlečni izdelki z 22-imi odstotki.” Sledijo jim globoko zamrznjena hrana, meso in ribe ter sokovi in druge pijače. Po rezultatih ankete, petina anketirancev ne zavrže ničesar. Hrana namreč roma v lonce hišnih ljubljenčkov ali na kompostnik.

- Oglas -

“Ob tem se nam mora postaviti vprašanje, ali tako porabljeno hrano lahko razumemo kot zavrženo hrano. Če definiramo zavrženo hrano kot vso hrano, pripravljeno za človeško rabo, potemtakem je odgovor logično pritrdilen. Tudi hrana, ki jo pojedo hišne živali, ali konča na domačem kompostu, je zavržena hrana,” pravijo Ekologi brez meja.

Zavržena hrana

Najpogosteje je kriva plesnivost

Najpogosteje se zavržejo ostanki pri pripravi jedi, a temu takoj sledijo pokvarjena hrana, ostanki hrane s krožnikov, živila s pretečenim rokom in ostanki prevelikih količin skuhane hrane. Na vprašanje, zakaj največkrat zavržejo prehrambene izdelke, so navedli različne možnosti: plesnivost, pretečen rok uporabe, slab okus, poškodovana embalaža, preveč nakupljeno in preveliko pakiranje. Kar 80 odstotkov gospodinjstev je kot razlog zavrženja izbralo napad plesni. Kot drugi razlog je 41 odstotkov gospodinjstev zbralo pretečeni rok uporabe, v 17-ih odstotkih pa je k zavrženju pripomogel slab okus hrane. Osem odstotkov gospodinjstev je kot razlog zavrženja navedlo prevelik nakup, štirje odstotki gospodinjstev so izbrali preveliko pakiranje.

- Oglas -

“V gospodinjstvih hrano zavržemo na različne konce. V 57-ih odstotkih gospodinjstev hrano zavržejo v zabojnik za biološke odpadke. Temu sledi 38 odstotkov gospodinjstev, ki svojo zavrženo hrano odložijo na domačem kompostu,” ugotavljajo. Dvanajst odstotkov jih hrano zavrže v zabojnik za mešane odpadke, medtem ko v 12-ih odstotkih gospodinjstev uporabijo toaletno školjko. V 14-ih odstotkih gospodinjstev zavrženo hrano pojedo domači ali sosedovi hišni ljubljenčki. Pri tem je na mestu opozorilo, da je večina človeške hrane za ljubljenčke zaradi dodane soli in drugih sestavin, skrajno neprimerna. S tem naredimo živali več škode kot koristi.

Anketa je pokazala, da v večini gospodinjstev menijo, da zavržejo za manj kot deset evrov hrane mesečno, a v četrtini vseh zavržejo za več kot deset evrov. V šestih odstotkih gospodinjstev ocenjujejo, da zavržejo za več kot trideset evrov hrane na mesec.

Kruh je najbolje zamrzniti

V Društvu Ekologi brez meja bodo v okviru projekta “Volk sit, koza cela” informirali ljudi, kako se izogniti zavrženi hrani v gospodinjstvu. Posvetili se bodo skupinam živil, ki jih po statističnih podatkih trenutno v Sloveniji največ zavržemo, poleg kruha še mlečnim izdelkom, sveži zelenjavi in svežemu sadju. Pri tem pozivajo vse, da praktične nasvete delijo na njihovi Facebook strani.

Na začetku so se posvetili kruhu, ki na podlagi Statističnega urada RS prebivalec Slovenije v povprečju zaužije 94 gramov kruha ali pekovskega peciva na dan. Tudi zapravimo največ za kruh in žitarice, po statistiki iz leta 2009 kar tretjino sredstev namenjenih hrani. To je znažalo 190 evrov na leto. Ekologi bre meja svetujejo, da kruh primerno hranimo, se pravi ne ob sadju in zelenjavi, ne v hladilniku, v zaprtih plastičnih vrečkah ali zaprtih posodah. Najboljši je čist, zračen in suh prostor v papirnati ali platneni vrečki. Ker se kruh v vsakem primeru hitro pokvari, svetujejo, da ga kupimo le toliko, kolikor ga bomo porabili. Če ga imamo v večjih količinah, pa ga zmrznemo. Sedaj zbirajo predloge za recepte iz ostankov kruha.

NAJNOVEJŠE