Na bolezni vplivajo tudi podnebne spremembe

Alergijske bolezni so vse pogostejše, na alergijska obolenja pa vplivajo številni dejavniki – od podnebnih sprememb, urbanizacije, onesnaženosti zraka, do uničenja naravne flore, razširjenja tujerodnih vrst in drugih dejavnikov.

Potrdili povezavo med onesnaženim zrakom in astmo

Se je pa v zadnjem času povečal tudi pomen razpoložljivih, zanesljivih in primerljivih podatkov s področja okolja in zdravja, saj narašča število bolezni, ki so posledica onesnaženega zraka, voda in tal. Okolje pomembno vpliva na telesno in duševno počutje ljudi, pa tudi na družbeno blaginjo, ustrezno življenjsko okolje pa je za ohranitev in krepitev zdravja izjemnega pomena. »Poznavanje razširjenosti oziroma intenzivnosti dejavnikov v bivalnem okolju je ključnega pomena za pojasnjevanje odnosa med izpostavljenostjo škodljivostim in pojavom bolezni pri ljudeh. Še posebej je pomembno, da poznamo in seveda ustrezno zmanjšamo izpostavljenost. Podatki namreč kažejo, da zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku po vsem svetu vsako leto umre približno 800.000 ljudi,« pravi Peter Otorepec, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dodaja, da raziskave potrjujejo tudi povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti.

Nekatere bolezni povezane s podnebnimi spremembami

Alergijo ima že skoraj četrtina odraslih prebivalcev in več kot tretjina otrok. Kot pravi dr. Maja Triller iz Pulmološke ambulante Murska Sobota, se je v zadnjih 30 letih pogostost alergij podvojila, ponekod celo potrojila. V nekaterih razvitih državah se število bolnikov z astmo povečuje kar za štiri odstotke na leto. Na razvoj alergij vplivajo različni dejavniki sodobnega življenja. Med pomembne spadajo tudi tiste v okolju, v zemlji in ozračju, dodaten dejavnik pa so tudi psihične in fizične obremenitve. »Na pogostnost aler­gijskih bolezni vplivajo starost, spol, rasa, genetski dejavniki, kajenje (aktivno in pa­sivno), izpostavljenost alergenom, higiena bivanja, pogostnost in vrsta okužb, dejavniki prehrane, onesnaženost zraka ter v splošnem kakovost okolja, v katerem prebivamo. Raziskave kažejo, da se s spreminjanjem podnebja veča število obolenj zaradi senenega nahoda, astme, atopičnega dermatitisa,« pa je povedala Nataša Kovač iz Agencije RS za okolje (Arso).

Več cvetnega prahu v traku in prihod tujerodnih vrst

Vročinski valovi, poplave, suše v kombinaciji z urbanizacijo, večanjem števila prebivalcev in prometa pa vplivajo na selitve ljudi, razširjenost tujerodnih vrst in na razvoj vektorsko prenosljivih bolezni. Ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) je primer tujerodne vrste, ki s sproščanjem cvetnega prahu z visokim alergenim potencialom podaljšuje sezono inhalatornih alergenov v pozno poletje in jesen.  Botaniki omenjajo Pomurje kot prvi kraj trajnejšega pojavljanja rastline na poti razširjanja, ki se je  začela najverjetneje po drugi svetovni vojni in še traja. Rastlina v času cvetenja v zrak sprošča velike količine cvetnega prahu z zmožnostjo prenosa z zračnimi tokovi tudi na večje razdalje. Že od 10 do 20 zrn v kubičnem metru zraka lahko sproži simptome alergijske bolezni.

Cvetni prah je treba redno spremljati in pripraviti scenarije z oceno tveganj za zdravje ljudi. Vloga cvetnega prahu pri vplivanju na alergijske bolezni je namreč trdno dokazana in potrjena z raziskavami. Cvetni prah je prožilec senenega nahoda, pelodne astme ipd., na povečanje cvetnega prahu v zraku pa vplivajo tudi podnebne razmere. Podnebje se je v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo. »Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na daljšanje dolžine letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak. Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi,« je povedala mag. Tanja Cegnar iz Arsa.