0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ŽivaliMorski pes – nepogrešljivi del morskega ekosistema

Morski pes – nepogrešljivi del morskega ekosistema

MORDA VAS ZANIMA

Morski pes je prisoten v vseh morjih na svetu, tudi v našem, a ker jih ne opažamo tako pogosto, je vsaka vest o njihovi prisotnosti velika novica. Tudi letošnje poletje je bilo tako. Seveda se nam ob takih dogodkih v misli kaj hitro prikrade vprašanje, ali smo v vodi sploh varni. Da bi opravili s strahovi in obenem pobliže spoznali bitja, ki nam tako zlahka naženejo strah v kosti, smo se odločili, da morske pse predstavimo tudi na naših straneh.

- Oglas -

Ključni za morski ekosistem

Morski psi niso nekaj, kar bi si želeli srečati med brezskrbnim čofotanjem v morju, a tako kot mnoga druga živa bitja so tudi oni pomemben del morskega ekosistema. So namreč na vrhu prehranjevalne verige ter se hranijo z bolnimi in šibkejšimi prebivalci morij in tako ohranjajo populacijo zdravih in močnejših v ustreznih količinah. Če jih ne bi bilo, bi se nekatere vrste morskih živali lahko prekomerno namnožile in s tem porušile ravnovesje ekosistema. A žal se zaradi komercialnega ribolova, strahu in splošnega mnenja, da so le velika nadloga, njihova populacija iz leta v leto zmanjšuje. Kaj pa razmnoževanje? Morski psi se razmnožujejo na tri različne načine, odvisno od tega, katere vrste so. Prvi se skotijo živi, drugi se razvijejo v jajčecu v materinem telesu in se nato skotijo živi, tretji pa se razvijejo v jajcu v ovojnici, ki jih skoti samica. Sicer slednje mladiče oziroma jajca nosijo od devet mesecev do dveh let.

Morski psi so priljubljen plen tako lovcev kot tudi ribičev. Razlogi za lov pa so različni. Prvi so prepričani, da bodo z iztrebitvijo morskih psov morja varnejša, drugi pa, da bodo jate ulovljenih rib še večje. In tretji? Tretji verjamejo, da so deli morskih psov zdravilni in jih tako lovijo zaradi plavuti, mesa, olja, kože in še česa. Ponekod po svetu so lov na morske pse že prepovedali ali le omejili, a to za mnoge ni ovira, saj nadzor nad lovom ni dovolj strog. Vsako leto ribiči tako pobijejo med 30 in 100 milijoni morskih psov, zato kar osemdesetim odstotkom morskih psov grozil izumrtje, kar pa bi lahko povzročilo veliko škodo v morski prehranjevalni verigi.

Morski pes

Morski psi – v sliki in besedi

Vroči poletni dnevi kar kličejo po morskih užitkih, ko v vodo skačemo skorajda kjer koli in kadar koli, ob tem pa pozabljamo, da nikakor nismo sami. Morje kar vrvi od življenja in ne glede na katerem koncu sveta – morske pse najdemo povsod, in to kar 350 različnih vrst. Nekatere vrste najdemo blizu obale, druge na odprtem morju ali pa plavajo na gladini morja, nekatere pa tisoče metrov pod gladino morja. Razlikujejo se po velikosti, obliki, barvi, načinu prehranjevanja in še marsičem. Vsi pa imajo eno skupno lastnost – njihova telesa so izjemno dobro prilagojena na življenje pod vodo ter iskanje plena. Poglejmo pobliže:

- Oglas -
  • Telo morskega psa je sestavljeno iz hrustanca, koža pa je prekrita z ostrimi luskami, ki so na otip podobne smirkovem papirju. Ker morski psi rastejo vse življenje, se njihova dolžina spreminja z leti.
  • Senzor gibanja ali strokovno pobočnica se nahaja na bokih in se razteza vse od oči pa do vrha repne plavuti. Sestavljena je iz množice celic s tankimi nitkami, ki se nahajajo v porah kože in so pokrite s sluzjo. Zadolžene so za zaznavanje gibanja vode oz. tresljaje, kar je tudi odgovor na vprašanje, zakaj morski psi lahko tako hitro pridejo do plena, ki ni v njihovi neposredni bližini.
  • Glava morskega psa je prekrita z občutljivimi elektroreceptorji, s katerimi zaznava električno polje, ki ga proizvajajo živa bitja. Tako lahko najde tudi plen, ki ga z očmi morda ne vidi. Ta organ lahko služi tudi za orientacijo, saj pes med plavanjem oddaja električne valove, ki so različni, odvisni od smeri plavanja glede na zemeljsko magnetno polje.
  • Oblika, število in videz zob se razlikuje od ene do druge vrste morskih psov. Zobje sicer rastejo vse življenje in se menjujejo na 8 do 15 dni. So izjemno trdi in se brez težav pregrizejo čez različne materiale.
  • Posebej dobro je pri morskih psih razvit voh, ki omogoča, da lahko tudi na večje razdalje (preko 400 m) zaznajo razredčene snovi ter določijo, od kod je vonj prišel. Ja, tudi kri, ki jih pripelje do plena.
  • Morski pes lahko vidi na blizu in na daleč, razločuje barve ter si zapomni obliko predmeta za dlje časa. Ker ima t. i. sistem za ojačitev svetlobe, lahko vidi tudi pri slabi svetlobi. Za zaščito, na primer v primeru napada, pa morski pes oči prekrije s tanko kožico.
Morski pes

Ko napade morski pes …

V Jadranskem morju poznamo 28 različnih vrst morskih psov, a naj vas kar takoj pomirimo – možnost, da bi kateri od njih napadel človeka, je neznatna. Pravzaprav v slovenskem morju napadov morskega psa ni bilo zabeleženih. Sicer pa se je mit, da morski psi napadajo (in jedo) ljudi, ustvarjal skozi zgodovino in ob veliki pomoči hollywoodske filmske industrije. A roko na srce, veliko večja je možnost, da vas zbije avto, zadane strela ali ugrizne pes, kot pa da doživite napada morskega psa. Zelo malo vrst morskih psov je namreč potencialno nevarnih za ljudi, pa še te predvsem zaradi svoje velikosti in zobovja. Napadi so redki in se dogajajo izven naših voda. Večina napadov, zabeleženih v registru Global Shark Accident File, pa kaže na to, da se napadi zgodijo:

  • zaradi teritorialnega obnašanja, ko se morski pes počuti ogroženega na svojem terenu.
  • ko morski pes pleni oz. se prehranjuje (če je v bližini jata rib, s katerimi se hrani).
  • če je okolje nejasno (npr. motna voda), kar lahko povzroči refleksen odziv na dražljaje.

Poleg že naštetega pa lahko omenimo tudi to, da so morski psi preprosto radovedni in radi raziskujejo neznane stvari, saj se tako tudi učijo. Ker pa nimajo rok, uporabljajo usta in zobe, da »potipajo« nepoznane predmete.

Kitovec
Največji morski pes je morski pes kitovec, ki doseže dolžino od 16 do 18 m in se hrani s planktonom

Ali ste vedeli

  • Največji morski pes je morski pes kitovec, ki doseže dolžino od 16 do 18 m in se hrani s planktonom; najmanjši morski pes je dolg le 15 cm in tehta le 28 gramov.
  • Beli morski pes naj bi zrastel do 9 metrov, največji ujeti pa je meril dobrih 7 metrov in tehtal 3,5 tone.
  • Morski psi niso najhitrejši plavalci, saj plavajo s povprečno hitrostjo 3 km/uro, a znajo ob napadih na plen s pospeški dosegati izjemne hitrosti, ki so primerljive s tistimi, ki jih zmore športen avtomobil, tj. 15m/s2.
  • Živijo okoli 25 let ali manj, redki pa tudi 70–100 let.
  • Morski psi so vsejedi – nekateri se prehranjujejo s planktonom, drugi z rakci, tretji pa z drugimi morskimi psi in sesalci.
Morski pes

Vrste morskih psov v jadranskem morju

Najpogostejše vrste morskih psov v jadranskem morju so: Scyliorhinus Canicula, Scyliorhinus Stellaris, Squalus Acanthias, Galeus Melastomus, Prionace Glauca, Mustelus Mustelus, Mustelus Asterias in Etmopterus Spinax.

Med ogroženimi vrstami, ki jih tudi najdemo v jadranskem morju, pa so: Carcharodon Carcharias, Sphyrna Zygaena, Echinorhinus brucus, Odontaspis ferox, Oxynotus Centrina, Carcharias Taurus, Lamna nasus, Carcharhinus plumbeus, Squatina oculata in Squatina Squatina.

NAJNOVEJŠE