Prijava
Znano ljudsko zdravilo proti prehladu pozna pravljično število sedem in prav toliko fižolčkov, ki jih damo v en žep in jih nato previdno, enega po enega, vendar ne več kot enega na dan, prelagamo v drug žep in po sedmih dneh je prehlad s pomočjo domačega ‘čaranja’ pozdravljen. Prehlad v večini primerov namreč ne pomeni nič drugega, kot da se je vsega – dela, stresa, telesne in umske napetosti, zabave in ponočevanja, množice zaostalih presnovkov (strupov), ki jih telo ni uspelo izločiti sproti – nabralo preveč in da rabimo počitek.
Zato v takem primeru ne potrebujemo toliko vseh mogočih lekarniških pripomočkov proti prehladu, ki nam pomagajo podaljšati vztrajanje v takšnem ali drugačnem napetem položaju, ampak potrebujemo odmik, počitek in prekinitev določenega prenapetega življenjskega vzorca. Prehlad je koristen, če se zavedamo njegovih vzrokov in se ne ubadamo preveč z zdravljenjem simptomov. Prav nam pride kot opozorilo in znamenje, da je potrebno nekaj nekje spremeniti. Pomaga nam, da se ustavimo ob pravem času ali vsaj ne čakamo predolgo, da kaj storimo za splošno spodbudo naravni odpornosti telesa.
Okrepimo obrambo
V tem letnem času smo posebno v mestih bolj občutljivi za okužbe dihalnih poti. Po grlu nas praska, obnosne votline se polnijo s sluzjo, izgubljamo čut voha, pojavlja se kašelj in tudi splošno slabo počutje. V tem primeru, razen omenjenega umika, počitka in sedmih fižolčkov, pomagajo tudi povečani odmerki vitamina C, pa čeprav iz lekarne, čaji z medom in podobno, vendar se ti pripomočki za lajšanje prehladnega počutja stežka kosajo s prej omenjenimi prijemi.
Zato ni odveč razmisliti, kaj naj naredimo za odpornejše dihalne poti proti okužbam, kar seveda pomeni tudi za splošen dvig oziroma okrepitev telesne odpornosti.
Skok v gibanje
Brez gibanja ni živahnega počutja. Potrebujemo gibanje zunaj na (svežem) zraku, pa čeprav v mrazu in megli. Redno vsakodnevno gibanje, v tem letnem času je najprimernejša hoja, sicer ne dela čudežev, daleč od tega pa tudi ni. Ura hoje, če ne dve ali tri, na dan odženeta nemalo prehladov stran. Med drugim tudi zato, ker gibanje spodbuja pretok limfe, ki se v nasprotju s krvjo v telesu pretaka le toliko, kolikor k temu pripomoremo sami, torej z gibanjem. Z rednim gibanjem in bolj pretočnim limfnim sistemom se tudi telesna odpornost okrepi. Na gibanje limfe v nas zelo spodbudno vpliva tudi blago skakanje po sobnem trampolinu, denimo dvakrat po 15 minut na, kar tudi sicer dobrodejno vpliva na počutje.
Spodbuda črevesju
Seveda je zelo pomembna tudi hrana. Redno uživamo sezonsko sadje in zelenjavo, z obiljem vitamina C. Posebej dobrodošla sta tudi surovo kislo zelje in kisla repa. Malo je znano, da splošno odpornost in obrambo pred pretirano razmnožitvijo mikroorganizmov, ki povzročajo simptome prehlada, bistveno okrepimo tako, da poskrbimo za delovanje debelega črevesa. Mlečnokislinsko fermentirana hrana, predvsem zelenjava, kisel krušni napitek, zelnica in repnica, je pri tem ključnega pomena, ker pomaga vzpostaviti razmerje drobnoživlja v debelem črevesu v prid koristnih bakterij, preprečuje pa razmnoževanje škodljivih bakterij in kvasovk.
Ne smemo pozabiti, da je prav ob debelem črevesu sedež telesnega imunskega sistema, saj tu ‘domuje’ okoli 70 odstotkov celic, ki sodelujejo v boju telesa proti tujkom, zato debelo črevo obdaja razsežen splet limfnega sistema. Rek, da bolezen (ali zdravje) tiči v debelem črevesu, je zelo na mestu. Zdravi (ali bolni) smo toliko, kolikor je zdravo naše debelo črevo, torej, kakšno je razmerje sil koristnih in škodljivih mikroorganizmov v njem.
Preberite tudi: Kislo zelje – nesporni kralj zimskih jedilnikov
Odprimo pretok
Pred okužbami dihal varovalno deluje kisava, o kateri smo sicer v Zdravju že pisali, a naj kljub vsemu malce ponovimo. To je mlečnokislinsko fermentirana sekundarna sirotka, ki ostane potem, ko iz sirotke poberejo albuminsko ali sirarsko skuto. Ima močno protibakterijsko in protiglivično delovanje. Vsebuje žive mlečnokislinske bakterije in mlečno kislino, zato je zelo dobrodošla za ponovno vzpostavljanje zdravih razmerij mikroorganizmov v debelem črevesu. Poleg tega ima odvajalni učinek, zato koristi vsem, ki jih muči zaprtje, in pomaga celo pri še tako hudi kronični zapeki. Po drugi strani to pomeni, da ob zdravem izločanju blata iz telesa s kisavo raje ne pretiravamo. Ob normalni prebavi jo pijemo dva- do trikrat na dan po deciliter ali dva, najbolje na tešče in dva do tri ure po obroku. Če nas muči zaprtje, pa odmerek povečamo na vsaj dva decilitra in ga spijemo vsaj trikrat na dan. Za povečanje odpornosti je podobno koristna sirotka, ki za razliko od kisave vsebuje še tako imenovane sirotkine beljakovine, albumne in globuline, ki spodbudno vplivajo na delovanje imunskega sistema. Poleg tega sirotka ugodno vpliva na razvoj mlečnokislinskih bakterij v debelem črevesu, saj vsebuje še vso laktozo mleka.
Oranžno in zeleno
Poleg mlečnokislinsko fermentirane hrane jejmo čim več oranžne in temnozelene zelenjave, ki vsebuje veliko karotenoidov, predvsem beta karotena. Ta med drugim učinkuje kot antioksidant in krepi odpornost sluznic proti okužbam. Zato naj v tem času v prehrani ne manjkata korenček in zimske buče, saj obe vrsti zelenjave že od daleč s svojo oranžno barvo kažeta na visoko vsebnost karotenoidov. Korenček si v obliki sveže stisnjenega soka privoščimo tudi v manjših (po enega do dva decilitra naenkrat), a rednih odmerkih.
Kaj svetuje ajurveda
Varovalno, splošno čistilno in zdravilno deluje tudi vsakodnevna jutranja rutina, ki jo pozna tradicionalna indijska znanost o življenju – ajurveda. V enostavnejši in vsem dostopni obliki vključuje čiščenje jezika, žvrkljanje olja in čiščenje nosa s slano vodo, natančneje ajurvedsko prakso uravnovešanje telesnih energij, znano pod imenom jala neti kriya. Za to potrebujemo keramično ali bakreno posodico neti lota, za čiščenje jezika pa bakreni ali jekleni strgalnik. Naprodaj je v nekaterih trgovinah z zdravo hrano ali v trgovinah z indijskimi izdelki, kjer lahko poiščemo tudi posodico za spiranje nosu.
Ko zjutraj vstanemo, s strgalnikom z nekaj potegi po jeziku odstranimo oblogo, ki se je na njem nabrala med spanjem in ki je lahko močno oporišče bakterij. Nato usta splaknemo z vodo ter nekaj minut žvrkljamo žlico toplega sezamovega ali hladno stisnjenega sončničnega olja. Postopek razstruplja, spodbudno učinkuje na presnovo in še dodatno pomaga odstraniti bakterije, ki lahko povzročajo simptome prehlada.
Končno si nos speremo s pomočjo omenjene posodice. Pripravimo liter slanice, tako da v topli vodi raztopimo dve majhno žlički soli. V posodico vlijemo četrt litra slanice, nagnemo glavo, damo nastavek posodice v levo nosnico ter pustimo, da voda steče skozi drugo nosnico ven; medtem dihamo skozi usta. Nato s prstom zapremo levo nosnico ter skozi desno izpihamo ostanke vode, tako naredimo dvajset hitrih izdihov in vdihov. Zatem zatisnemo desno nosnico in naredimo dvajset izdihov in vdihov skozi levo nosnico ter končno še skozi obe hkrati. Pomembno je, da so vdihi in izdihi hitri in kratki in da dihamo s prepono.
Vse skupaj ponovimo štirikrat in vedno porabimo četrt litra vode, ki jo vsakokrat vlijemo v nasprotno nosnico, torej v levo, desno in spet v levo ter desno. Pri izpihovanju vedno zatisnemo tisto nosnico, na katero smo dali nastavek posodice. Morda se bere zapleteno, vendar je postopek enostaven in zelo poživljajoč, kar mimogrede pa temeljito očistimo nosno votlino ter v primeru akutnih ali kroničnih vnetij izločimo vsaj del sluzi in obnosnih votlin.
Kura z materino dušico
Vsak dan si pripravimo po vsaj dve skodeli čaja iz materine dušice, tako da velik ščep suhega zelišča – najučinkoviteje so vrste, ki rastejo visoko v gorah – prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo vsaj pet minut, precedimo in po malem spijemo. Če je le možno, aromatični napoj pijemo brez dodatkov ali ga osladimo kvečjemu z medom. Prvič si ga privoščimo zjutraj, najbolje na tešče, drugič pa popoldne ali uro do dve po večerji. Materina dušica vsebuje protibakterijsko delujoče eterično olje s timolom, ki se po zaužitju izloča tudi preko dihal in učinkuje razkuževalno. Čaj iz materine dušice redno uživamo tri do štiri tedne, nato kuro vsaj za mesec dni prekinemo. Kura je dobra preventiva pred prehladi. Še vedno je čas zanjo, čeprav z njo lahko začnemo že septembra.
Prodorni hren z limono
Za čiščenje akutno zaprtih sinusov lahko uporabimo hren z limono, ki čistilno deluje na vse sluznice v telesu. Gre za recept Normana Walkerja, pionirja na področju sveže stisnjenih zelenjavnih sokov in njihovega zdravilnega delovanja. Hren čim drobneje naribamo ali še bolje, zmeljemo s pomočjo močnejšega sokovnika. Damo ga v manjšo posodico in takoj prelijemo z limoninim sokom, da ga povsem prekrije. Zapremo in shranimo v hladilniku. Pripravljamo le majhne količine, ne več kot nekaj žlic zmletega hrena hkrati, ker po tednu dni izgubi svojo prodorno moč. Pripravek uživamo samostojno. Naenkrat pojemo pol žličke do žličko hrena z limono, ki ga navadno čutimo vse do vrha glave. Če nam je njegovo delovanje premočno, po ‘prodornem valu’ spijemo kozarec vode oziroma ga uživamo pred obroki. Postopek ponovimo dva- do trikrat na dan. Pretiravati ne smemo, ker hren nadraži prebavila in sečila.
Dario Cortese
