Prijava
Laktozna intoleranca ali neprenašanje mlečnega sladkorja je motnja, za katero so značilne težave pri prebavljanju mleka in mlečnih izdelkov, npr. napihovanje, krči, bolečine in driska. V Evropi za laktozno intoleranco trpi od 10 do 15 odstotkov ljudi, pri starejših od 50 let pa ta delež naraste na 40 odstotkov.
Osnovna hrana mladičev sesalcev je mleko, tekočina, ki jo samica po porodu izloča iz mlečnih žlez. Sestavljeno je iz vode, beljakovin, maščob in sladkorja. Prav slednji, imenovan tudi mlečni sladkor ali laktoza, je glavni vir energije v mleku. Mleko sesalcev vsebuje od 5 do 10 odstotkov laktoze.
Laktozo razgrajuje encim laktaza, z leti ga je vse manj
Laktoza je sestavljena iz glukoze in galaktoze, ki sta povezani z glikozidno vezjo. Da se obe enoti laktoze v črevesju lahko vsrkata v kri, se mora glikozidna vez razcepiti. Za njeno cepitev je odgovoren encim laktaza, ki ga tvorijo celice v črevesju. A mladič se med rastjo privaja tudi na drugo hrano in ne pije več samo mleka. Črevesne celice zato postopno izločajo vedno manj encima laktaze. Zmanjševanje aktivnosti laktaze je gensko pogojeno. Odrasli sesalci zato laktoze ne morejo več zadovoljivo prebavljati.
Vendar pa je pred deset do dvajset tisoč leti v našem genskem zapisu prišlo do naključne napake, ki je omogočila izločanje encima laktaze tudi v odrasli dobi. Prav ta motnja, imenovana laktazna perzistenca, je ljudem omogočila, da so s pitjem mleka preživeli sušna obdobja in obdobja pomanjkanja ter, predvsem na severu, dolge zimske noči. Z mlekom so dobili tekočino, številne hranilne snovi in vitamine. Ta genetska motnja se je postopno širila, v nekaterih ljudstvih pa so mleko prebavljali še v pozni starosti. Ker smo se na prebavljanje mleka navadili in se nam to ne zdi nič neobičajnega, danes kot motnjo opisujemo nasprotno stanje, laktozno intoleranco – ko aktivnost encima laktaze v otroštvu in adolescenci izzveni, organizem pa mleka ne more več prebavljati.
Na severu je laktozne intolerance manj, na jugu več
Laktozna intoleranca je prisotna pri ljudeh na vseh koncih sveta, najmanj pa je je v Skandinaviji. Bolj kot gremo proti jugu, bolj so ljudje intolerantni na laktozo. Po ugotovitvah skupine raziskovalcev z univerze Cornell v New Yorku je laktozna intoleranca manj prisotna pri Evropejcih, saj so njihovi predniki vzrejali živali, ki so dajale mleko. Več laktozne intolerance najdemo v Afriki, kjer je bila zaradi visokih temperatur vzreja živali otežena in se ljudstva niso navadila na pitje mleka v odrasli dobi. Denimo na Danskem sta na laktozo intolerantna 2 odstotka ljudi, v Zambiji pa je laktozna intoleranca 100-odstotna. V okolju srednje Evrope govorimo o 30 ali 40 odstotkih prebivalcev, ki imajo laktozno intoleranco. Med prebivalce, katerih organizem v odrasli dobi preneha proizvajati encim laktazo, spadajo tudi Azijci. Vendar pa je zanimivo to, da tako v Aziji kot na Bližnjem vzhodu obstaja več območij, kjer so ljudje na laktozo tolerantni. To bi lahko razložili z nomadstvom, menijo ameriški raziskovalci.
Prastari Evropejci so se tisočletja borili z laktozno intoleranco
Profesor na Trinity College v Dublinu Daniel Bradley je na podlagi raziskave dublinskih znanstvenikov, ki so analizirali DNK prastarih Evropejcev, ki so nekoč živeli v Panonski nižini, prišel do ugotovitve, da so se genske adaptacije, ki omogočajo toleranco na laktozo, pri njih pojavile veliko kasneje, kot je bilo sprva domnevano. To pomeni, da so bili ti stari Evropejci še po tem, ko so se začeli ukvarjati z živinorejo ter pridelovati mleko in mlečne izdelke, dolga tisočletja intolerantni na laktozo.
Kaj se dogaja v telesu ob laktozni intoleranci?
Če oseba, katere organizem slabše prebavlja mleko, to vseeno zaužije (lahko tudi kot sestavino nekega mlečnega izdelka), se laktoza v tankem črevesju ne razgradi in ne vsrka v kri. Skupaj z drugimi ostanki hrane potuje v debelo črevesje, kjer jo porabijo bakterije črevesne flore. A pri tem nastajajo plini in kratkoverižne maščobne kisline, ki nekaterim povzročajo hude prebavne težave, ki so delno odvisne od sestave bakterijske črevesne flore in količine zaužite laktoze.
Veliko laktoze ostane »skrite« v hrani
Laktoze je največ v svežem mleku. Bistveno manj je ostane v fermentiranih mlečnih izdelkih, saj jo razgradijo mlečnokislinske oz. probiotične bakterije. Manj je je tudi v sirih – večinoma namreč ostane v sirotki, ki je zelo razširjena sestavina slaščic, omak, krem namazov … Ker se pogosto ne zavedamo, da neka hrana vsebuje laktozo, pravzaprav ne vemo, od kod izvirajo naše prebavne težave.
Ni se treba izogibati mleku
Laktozno intoleranco diagnosticirajo z različnimi laboratorijskimi metodami, kot sta krvni in dihalni test po obremenitvi z laktozo. Včasih se jo diagnosticira tudi s pomočjo genske diagnostike. Če opazujemo in dobro poslušamo svoje telo, lahko to ugotovimo tudi sami. Ampak, kaj sploh jesti, ko izvemo, da smo intolerantni na laktozo? Mleka pri laktozni intoleranci ni nujno opustiti, saj ne gre za alergijo. Zaužitje mleka pri laktozno intolerantnih ljudeh ne pušča dolgoročnih posledic za zdravje, so pa prebavne motnje za marsikoga lahko zelo neprijetne. Da bi se izognili laktozi, a ne mleku, se lahko odločite za pitje mleka brez laktoze, ki je pripravljeno tako, da je laktoza v njem že razgrajena na svoje sestavne dele. Kot alternativo lahko poskusite tudi rastlinska mleka. Če si zaželite drugih industrijsko predelanih izdelkov, ki vsebujejo laktozo (npr. sladoled, paštete, kremne juhe) pa svetujemo, da si pomagate s tabletami encima laktaze, ki v telesu nadomesti lasten encim in pomaga pri razgradnji laktoze. Te tablete se zaužije hkrati z obrokom, ki vsebuje laktozo.
Alergija na mleko – nekaj povsem drugega
Kdor je intoleranten na laktozo lahko torej brez slabe vesti uživa mleko in mlečne izdelke. A to ne velja za tiste, ki so mleko alergični! V tem primeru gre za pretirano reakcijo imunskega sistema na mlečne beljakovine. Posledice ob zaužitju mleka, mlečnih beljakovin in mleka v sledovih so lahko pri alergikih zelo resne, včasih celo življenjsko nevarne. Ta vrsta alergije je sicer pogostejša pri otrocih in z dozorevanjem imunskega sistema izzveni.
