Koprive za zdravje in pomladno razstrupljanje

Koprive za zdravje in pomladno razstrupljanje

    0
    Pin It

    Koprive in njihova zdravilnost je znana že večini od nas, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

    Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

    V Sloveniji uspevata velika in mala kopriva. Prva je za razliko od slednje trajna rastlina in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike. Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega in jih z njima druži le ime, ki temelji na podobnih listih.
    Podrobnejši pogled v sodobne knjige o zdravilnih zeliščih pokaže, da kopriva odvaja vodo in učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato. V sezoni rasti, ki je v primeru kopriv od zgodnje pomladi do poletja in zatem spet jeseni, nabiramo poganjke rastlin, ki jih uporabljamo sveže ali jih posušimo in smo tako s koprivami dobesedno preskrbljeni leto in dan.

    Nabiranje kopriv

    Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

    Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

    Kopriva v prehrani

    Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

    V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste koprive. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

    Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

    Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

    Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

    Zunanja uporaba kopriv

    Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

    Protirevmatska kopriva

    Verjetno je zelo malo ljudi, ki nikoli v življenju niso občutili pekočega dotika koprive. Pri nas uspevata dve vrsti. Obe sta zdravilni oziroma uporabni v kulinariki. Mala kopriva je visoka do 50 centimetrov in je enoletna rastlina, medtem ko velika kopriva zraste do 150 centimetrov in je trajnica. Obe vrsti sta zelo pogosti in ju največkrat najdemo v bližini hiš in hlevov, po grobljah, ob poteh, jarkih in živih mejah. Koprivo poznamo pod različnimi imeni: žagalica, žarna kopriva, žarnica, žgoča kopriva, ožarnica …

    Učinkovine koprive: velike količine rudninskih snovi, zlasti železa, pa tudi acetilholin, metanojska (mravljinčna) kislina, histamin, vitamini, klorofil, encimi in snovi, ki znižujejo količino krvnega sladkorja.

    Uporaba in zdravilnost: listi se uporabljajo za spodbujanje celotne telesne presnove. Tako so pomembna sestavina mnogih čajnih mešanic za zdravljenje protina in revmatskih obolenj ter žolčnih in jetrnih težav. Koprivni listi so tudi sestavni del v čajih za spomladanske ali jesenske čistilne kure. Tudi sami dajo okusen zdravilen čaj, ki pospešuje izločanje seča, uporaben pa je tudi pri težavah s prostato.

    Napotek za pripravo koprivnega čaja: dve zvrhano polni čajni žlički posušenih koprivnih listov prelijemo s 125 mililitri vrele vode, kuhamo še pet minut in nato odcedimo. Mlačen čaj pijemo v manjših požirkih, zjutraj in zvečer po eno skodelico. Kura naj traja štiri do osem tednov. Pri degenerativni bolezni sklepov, revmi, žolčnih in ledvičnih kamnih priporočamo čajno mešanico iz: 20 gramov listov koprive, 20 gramov korenine in zeli regrata, 10 g preslice, 5 g brezovih listov, 5 g šipkovih plodov.

    Dve zvrhani čajni žlički mešanice prelijte s 125 mililitri vrele vode, pustite stati 15 minut, nato precedite. Čaj iz koprive pijte tri tedne, in sicer trikrat na dan po eno skodelico.

    Uporaba v koprive prehrani: kopriva je dobrodošla tudi v kulinariki. Iz nje lahko pripravimo okusno juho, uporabimo jo kot nadomestek za špinačo in pri pripravi omlet.

    Kopriva

    Kaj vsebujejo koprive?

    Pravijo, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo, in je ne bi vsebovala tudi kopriva. Izstopa predvsem po vsebnosti kalcija (vsebuje ga do petkrat toliko kot kravje mleko) in magnezija, ki ga skoraj nobena divja, kaj šele gojena rastlina nima toliko kot kopriva. V njej je približno enaka količina železa kot v špinači, ob tem pa še vrsta drugih rudnin, vključno z mikroelementi.

    Vsebuje več beta karotena in vitamina C kot večina gojene zelenjave in niti drugih vitaminov ji ne manjka, tako kot ne različnih karotenoidov, flavonoidov, organskih kislin, fitosterolov, lektinov in drugih bioaktivnih snovi, med katerimi ne gre zanemariti vloge klorofila. Ta je namreč protiutež manj želenim snovem v koprivah, namreč nitratom. Kopriva kot velika ljubiteljica z dušikom dobro založenih tal vsrka veliko nitratov in jih pretvarja v aminokisline. To je z beljakovinami ena najbolj založenih vrst zelenjave, saj jih vsebuje do okoli sedem odstotkov. Nitratov je toliko več, kolikor močneje pognojena so tla. Ker pa klorofil v črevesju zavira pretvorbo nitratov v kancerogene nitrozamine, zmanjšuje njihov škodljivi učinek.

    Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo žgoči laski. Ti izgubijo pekoč učinek, če liste zmanemo z rokavicami ali skuhamo.

    Kaj prinašajo telesu koprive?

    • boljše počutje
    • močnejši imunski sistem
    • boljšo in čistejšo kri
    • krepkejše in bolj živahno ožilje
    • bolj učinkovito presnovo
    • bogatejšo črevesno floro
    • telo brez odpadnih snovi presnove
    • veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
    • manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
    • boljše delovanje jeter in žolčnika
    • zdrave telesne žleze

    Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

    Koprivni smoothie-ji

    Pomladno prebujanje

    • sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
    • pest mladih listov kopriv
    • pest regrata
    • voda po potrebi

    Zelenko

    • 3 jabolka
    • pest mladih listov kopriv
    • voda po občutku
    • žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

    Energik

    • 2 banani
    • pest mladih listov kopriv
    • voda po občutku
    • žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

    Juha s koprivami in čičerko

    Čičerko skuhamo posebej. V lonec vlijemo skodelico vode in dodamo tri zvrhane skodelice koprivnih vršičkov. Zavremo in ne kuhamo več kot minuto ali dve. Nato posodo odstavimo z ognja in koprive s tekočino vred zmešamo s paličnim mešalcem.
    V drugi posodi segrejemo malo oljčnega olja in na njem zarumenimo drobno narezano čebulo. Prilijemo koprivno goščo, dodamo ščep soli, pol žličke naribanega muškatnega oreška in nekaj strtih strokov česna. Po potrebi prilijemo še malo vode, da juha ne bo pregosta. Ugasnemo ogenj in pokrito posodo pustimo okoli pet minut. Po želji lahko v juho vmešamo skodelico kisle smetane. Nato damo juho v skodelice in v vsako dodamo nekaj žlic kuhane čičerike. Potresemo z drobno narezanim peteršiljem, drobnjakom ali čemažem.

    Juha s koprivami

    Sufle s koprivami

    Sestavine za 2 osebi:

    • 300 g mlade koprive
    • 100 ml delno posnetega mleka
    • 20 do 30 g moke
    • 25 g naribanega edamca
    • 4 beljaki
    • poper in sol po okusu

    Priprava: mlade koprive skuhamo in v mešalniku zmešamo. Primešamo mleko, moko, sol, poper in sir. Beljake stepemo v trdi sneg, ki ga pazljivo vmešamo v maso. Napolnimo model za narastke in pečemo v pečici pri 180 °C 30 minut ali toliko časa, da narastek zarumeni.
    Jed na osebo vsebuje približno: 14 g beljakovin, 11 g ogljikovih hidratov, 4 g maščobe in 135 kilokalorij.

    Koprive

    Priprava poparka

    Žlico ne predrobno zdrobljenih suhih listov kopriv ali žličko zmletih suhih koprivnih korenin poparimo s skodelico (2 do 2,5 decilitra) vode, pustimo pet do deset minut in precedimo. Pijemo neoslajeno trikrat na dan. Poživljajoče, krepilno in zdravilno moč koprivnega napoja lahko okrepimo z malo medu, vendar šele, ko se poparek nekoliko ohladi.

    Koprivna voda za masažo lasišča

    Zavremo 200 ml vode ter dodamo 4 do 5 žlic čim drobneje zrezanih ali strtih suhih koprivnih korenik. Na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, nato odstavimo z ognja ter pustimo 15 minut. Precedimo, prilijemo 50 ml etanola in shranimo v temnih stekleničkah na hladnem. Pripravek, ki spodbuja rast las, vtremo v lasišče po umivanju las in ga ne spiramo z vodo.

    Ne preveč!

    Če pojemo preveč jedi s koprivami ali če jih jemo prepogosto, učinkujejo odvajalno. Kopriva je zelo ‘ognjena’ rastlina in ob redni uporabi v večjih količinah, če na primer spomladi pojemo skoraj vsak dan skodelico kuhanih kopriv, povzroča zgago in splošen presežek toplote v telesu. Podobno velja za dolgotrajno uživanje koprivnih poparkov. Zato niti s tako zdravo rastlino, kot je kopriva, ne pretiravamo. Lahko jo sicer uživamo redno, a po malem. Celo tisto, kar je najbolj koristno, lahko v presežkih škodi.

    Eva Žontar za soncek.com, Bara Hieng

    Pin It

    NI KOMENTARJEV

    Pusti sporočilo