Utrdimo telo s knajpanjem

Knajpanje je posebna oblika zdravljenja z vodo, katere začetnik je nemški duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp, ki je živel v devetnajstem stoletju. Zajema vse, od različnih oblik utrjevanja telesa do preprečevanja in lajšanja zdravstvenih težav s hladno in toplo vodo, izmenjavo obeh, oblivi, oblogami, kopelmi, soparo in drugim.

Kot študent je Sebastian Kneipp veliko bolehal, med drugim za tuberkulozo. Ker je prebral neko knjigo o zdravljenju z vodo, je začel njene učinke preizkušati na svoji koži. Sredi zime se je namočil v mrzlo Donavo, nato pa se oblekel, ne da bi se obrisal. To naj bi daljše obdobje ponavljal in … je ozdravel.
Omenjeno spodbujanje obrambnega mehanizma in zdravljenja z vodo je nato razvijal skozi vse življenje in je med drugim ustanovil tudi svoje zdravilišče. Najprej je bilo namenjeno bolnim duhovnikom in revnim ter bolnim otrokom, a so ga pozneje odprli še drugim bolnikom.

Celostni pristop

Knajpanje ima danes med privrženci naravnega življenja in zdravilstva veliko zagovornikov. Nekatere zamisli Sebastiana Kneippa o utrjevanju telesa in pospeševanju okrevanja (na primer pri oslabitvah srca in ledvic ter po operacijah) z vodo je sprejela tudi uradna medicina.
A knajpanje ne obsega le hidroterapije, temveč označuje celostni pristop k zdravju človeka. Namenjeno je splošni imunski krepitvi telesa, ki je pomembna tako pri ohranjanju zdravja kot pri premagovanju bolezni. K njej največ prispeva zdrav in naraven slog življenja, po katerem se vse več ljudi današnjega časa spet trudi živeti.

Vključeval naj bi:

• ustrezno prehrano s čim manj sladkorja, maščob in mesa
• zadostno gibanje na svežem zraku in različne gibalne vaje
• zelišča za notranjo in zunanjo uporabo (kot dodatek kopelim ali obkladkom)
• urejen način življenja, ki lahko pripomore k sprostitvi, premagovanju stresa in obvladovanju vsakodnevnih nalog.

Bosi po rosi

A najbolj je znano Kneippovo zdravljenje z vodo. Menil je, da lahko hladna in topla voda ali pa izmenjevanje ene in druge pozdravijo marsikatero bolezen. Voda je bila zanj učinkovito sredstvo, s katerim lahko povečamo odpornost telesa.
Vzroke bolezni je pripisoval predvsem motnjam v krvnem obtoku in škodljivim snovem v krvi in tkivnih sokovih. Zato je eden bistvenih ciljev knajpanja vzpostaviti normalni krvni obtok, znebiti se škodljivih snovi in človeku povrniti zdravje.
Po njegovih besedah škodljive snovi razkrojimo s toplimi zeliščnimi kopelmi in soparami, izločanje pa pospešimo z raznimi ovitki, umivanjem in oblivi. Telo utrjujemo s hladnimi kopelmi, umivanjem, s hojo po vodi, rosi in svežem snegu in z drugim.

Še umivanje je zdravilno

Zdravilec je za preprečevanje in lajšanje različnih bolezni priporočal številne oblike in postopke knajpanja. Poglejmo nekaj oblik.

1. UMIVANJE: po umivanju se ne obrišemo. Tako spodbudimo krvni obtok in prekrvitev telesa. Z umivanjem naj bi pospešili tudi izločanje škodljivih snovi in ga utrdili. Umivanje naj bi med drugim lajšalo glavobol, bolečine zaradi protina in katarja.
2. KOPELI IN POLKOPELI: kopeli lahko zajemajo celo telo ali posamezne dele telesa. Tako ločuje očesne kopeli, kopeli za roke, nožne kopeli, sedeče kopeli in polkopeli. Lahko so mrzle, hladne, tople ali vroče, z dodanimi zelišči ali brez. Očesno kopel je na primer priporočal pri očesnih vnetjih, nožna naj bi preprečevala potenje in urejala krvni obtok.
3. OBLIVI: priporočal je oblive z mrzlo vodo posameznih delov telesa (kolena, stegna, spodnjega ali zgornjega dela telesa, hrbta, rok, glave, oči in drugega) ali celega telesa glede na bolezen. Obliv si lahko po njegovem nasvetu privoščimo tudi po topli kopeli, s čimer naj bi pregnali utrujenost.
4. OVITKI IN OBKLADKI: ovitke glave, vratu, nog ali celega telesa naj bi uporabljali za razkrajanje škodljivih snovi in njihovo izločanje iz telesa. Prav tako naj bi bili primerni za zniževanje ali zviševanje telesne temperature. Obkladke je uporabljal na trebuhu ali na spodnjem in zgornjem delu telesa in naj bi imeli podoben učinek kot ovitki.
5. SOPARA (PARNE KOPELI): soparo je prav tako priporočal za razkrajanje škodljivih snovi, vendar je hkrati še svetoval, da je ne uporabljamo pogosto. Uporabljal je parne kopeli za glavo, tudi posebej za nos in ušesa, laket, noge, sedeče parne kopeli in parne kopeli za celo telo.

Knajpanje v zdravilišču ali naravi

Danes so različne oblike knajpanja sestavni del ponudbe številnih zdravilišč v Sloveniji in v tujini. Tam se lahko namočimo v posebnih bazenih za knajpanje s hladno vodo in kadeh oziroma kadičkah, kot jih imenujejo ponekod, si knajpamo noge ali se podamo po knajpovi poti s širšim programom knajpanja.
A seveda se z najmanj stroškov lotimo knajpanja kar doma ali v naravi. Njegov utemeljitelj ga odsvetuje le otrokom. Zanje naj bi bilo primerno le v blažji obliki.

Sebastian Kneipp je svojo zdravilsko metodo priporočal pri:

• obolenjih srca in ožilja
• nekaterih blažjih živčnih motnjah
• motnjah endokrinega in presnovnega sistema (kot pri sladkorni bolezni)
• nekaterih revmatičnih obolenjih
• obolenjih prebavil (zaprtju, rani na želodcu)
• boleznih dihal (kroničnem bronhitisu)
• nekaterih obolenjih ženskih spolnih organov (pri nerednem mesečnem perilu, kroničnem vnetju jajčnikov).

Ob morebitnih zdravstvenih težavah priporočamo, da se knajpanja lotite previdno in se o njem posvetujete z zdravnikom.

Preudarno na knajpovo pot

Svoje načine zdravljenja z vodo in druge nasvete glede naravnega zdravilstva je Sebastian Kneip objavil v štirih knjigah: Moja vodna kura, Tako naj bi živeli, Moj testament za zdrave in bolne (v slovenščini je izšla v dveh delih pod naslovom Zdravljenje z vodo) in Uvod k moji oporoki. K zakladnici knjig o zdravilnih rastlinah je Sebastian Kneipp prispeval knjigo z naslovom Rastlinski atlas, svoja znanja pa je delil tudi na predavanjih po vsem svetu. Za nadaljnje informacije o knajpanju svetujemo njegovi knjigi, ki sta pri nas izšli pod naslovom Zdravljenje z vodo (Prvi in drugi del) in Voda – vir zdravja (prirejena in dopolnjena izdaja), od koder izvira tudi veliko podatkov iz tega prispevka.

Nered v telesu

V prvem delu Zdravljenja z vodo Sebastian Kneipp pravi naslednje: »Stvarnik je človeku dal vodo in zelišča; če te pravilno izbiraš, imaš v glavnem vse, da bolezni ozdraviš, preženeš in telo spet ozdraviš. Gre le za to, na kakšen način uporabljaj vodo ter katera zelišča izberi in kako jih izkoristi. Če je telo bolno, je prav gotovo v njem nastal nered, ki je porušil lepo skladje, pri tem pa so se razvile bolezenske snovi in telo zaradi njih oboli ali pa je telo kaj sprejelo vase, kar je organizem spet spravilo v nered in zdravju škodovalo. Naj je že bilo tako ali drugače, zdravila morajo razkrojiti in izločiti bolezensko snov, ki je prodrla v telo ali pa je v njem nastala.«

Začnimo počasi

Knajpamo se lahko tudi sami doma. Na primer, preden gremo spat, se najprej oprhamo s toplo vodo, nato še s hladno ali mrzlo. Z mrzlo vodo se začnemo prhati postopoma in previdno (začnimo pri nogah), še posebej, če prhanja z mrzlo vodo nismo vajeni. Po Kneippu je dobro tudi, da se po prhanju ne obrišemo, saj s tem utrjujemo svoje telo.

Zvonka Jug, arhiv Zdravja