Prijava
Napise kot so »z manj maščobami« najdemo v trgovini skoraj na vsakem koraku. Za nekatera živila je vsesplošno znano, da so zdrava, čeprav vsebujejo veliko sladkorja ali drugih sestavin, ki so v prevelikih količinah lahko škodljive, tudi če ti izdelki spadajo med bolj zdava živila.
Med
Med v resnici ni toliko zdrav, kot se ga opeva. Res je, da je naraven, vendar v prevelikih količinah učinkuje podobno, kot sladkor, saj uravnavata podobno raven glukoze v krvi. Seveda ni nič narobe, če si ga kdaj privoščite, ne sme pa biti zamenjava za sladkor, saj s tem ne boste prav veliko dosegli. Če želite sladkor zmanjšati, se morate temu kdaj pa kdaj enostavno odpovedati. Tudi ena žlica medu vsebuje več kalorij, kot ena žlica sladkorja, saj je med gostejši.
Posneto mleko
Maščobe so dobre, saj upočasnijo sproščanje sladkorja v kri. Najnovejše raziskave kažejo, da je polnomastno mleko bolj zdravo, od posnetega. Posneto mleko ima manj maščob in je posledično tudi manj hranljivo, saj ne vsebuje maščobnih vitaminov A, D, E, K, ki so topni v maščobah. Posneto mleko ima kar dvakratno količino sladkorja, kot polnomastno, saj medtem ko mleku odvzamejo maščobo, dodajo sladkor, da z njim naredijo okus.
Kosmiči za zajtrk
Kosmiči ne smejo vsebovati več kot 15g sladkorja na 100g. Vsebovati morajo čim manj sladkorja, njihov priporočen dnevni odmerek pa je ponavadi napisan na embalaži. Potrebno je biti zelo pozoren, saj bi bilo pri nekaterih vseeno, če bi pojedli za zajtrk namesto kosmičev, košček torte.
Preveč sadja
Sadje ne vsebuje veliko maščob, ima veliko vitaminov, ampak tudi veliko fruktoze in posledično veliko kalorij. Ko jemo navadni sladkor naše telo sproža inzulin, ki pove možganom kdaj je dovolj, pri fruktozi pa se to ne zgodi, zato je tudi lahko pojemo več. Suho sadje vsebuje zelo veliko fruktoze, manjša vrečka rozin vsebuje kar 8, 5 žličk sladkorja.
Margarina
Če je ne bi barvali z umetnimi barvili, bi bila sive barve. Margarino so prvič naredili leta 1869, kot poceni nadomestek za maslo. Na začetku je bila iz živalskih maščob, ko pa so kemiki odkrili kako strditi rastlinska olja, so jo začeli delati iz teh. Hidrogenizacija oz. strditev maščob je še vedno dovoljena. To je kemični proces, ki tekoča olja s pomočjo katalizatorja, visoke temperature in pritiska spremeni v trdne maščobe. Pri delni hidrogenizaciji nastaja veliko transmaščobnih kislin, ki višajo raven slabega holesterola.
