Prijava
Kamilica je enoletno zelišče iz družine košaric – »Asteraceae«, po latinsko ji rečemo »Matricaria chamomilla«. Kamilica je najbolj znana zdravilna rastlina. Raste po njivah in pašnikih ter med žitom. Leta 1570 je sloviti zeliščar Hieronymus Bock zapisal, da je najboljši zdravnik povsem preprosta kamilica in da človek nima boljšega zdravila, kot je ta cvetlica, ki jo lahko uporabljamo skoraj pri vseh boleznih. Uporaba v zdravilstvu je tudi dandanes mnogostranska.
Kamilica je med najbolj poznanimi zdravilnimi rastlinami
Kamilica zraste do 60 cm, njeno steblo pa je močno razraščeno. Listi so dvakrat pernato razdeljeni, lističi pa ozki in nitasti. Cvetna glavica ima kegljasto, navzgor razširjeno cvetišče, ki je stožčasto in votlo in navzdol povešene bele jezičaste cvetove. Pri pravi kamilici je cvetišče na prerezu votlo in po tem jo najbolj ločimo od ostalih sorodnih vrst. Krožčevi cvetovi so rumeni, cevasti; cvetovi imajo prijeten in aromatičen vonj in grenak okus. Kamilica cveti konec aprila in maja. 1000 semen tehta 0,08 do 0,06 g.
Zdravilni deli kamilice
Nabiramo samo cvetove, cvetne popke, nežne listke in zgornji del mehkega stebla. Kamilice se nabirajo le v sončnih dneh, saj imajo v deževnih in meglenih del kamilice manj olja. Take tudi težje hranimo zdrave.
Gojenje kamilic na vrtu
Zemljo za gnojenje moramo pripraviti že čez pletje, najkasneje pa v septembru. Tla zorjemo 20 do 25 cm globoko. Kamilica kali na svetlobi, zato mora biti pripravljena površina čimbolj ravna. Seme posadimo jeseni ali spomladi v vrste, ki so med seboj oddaljene 45 cm. Jesensko setev opravimo od 15. Septembra do 15. oktobra. Jesenska setev omogoči zgodnjo žetev.
Sušenje kamilic
Sušimo jih v senci, razgrnjene v tanki plasti in jih tudi hranimo na suhem, kamor vlaga ne more. Posušenih se čim manj dotikamo, saj rade razpadejo. Vrednost kamilic je velikokrat zmanjšana zgolj zaradi tega, ker se ljudje premalo premišljeno lotijo nabiranja zdravilnih zelišč. Če premalo gledamo na sušenje in shranjevanje, lahko kamilica izgubi velik del zdravilnih učinkovin.
Nahajališča kamilice
Kot že omenjeno raste po njivah in poljih, najraje med žitom, saj ni zahtevna rastlina. Poljske kamilice so tudi najbolj zdravilne, saj vsebujejo največ kamiličinega olja. Z zelo razširjenim gnojenjem in strupenim škropilnim sredstvi za zatiranje plevela so »poljske kamilice« vedno manj razširjene. Tudi, če se kakšna obdrži, moramo paziti na to, ali je polje gnojeno, saj tudi če kamilice izgledajo lepo, niso za nabiranje! Kamilici ugaja zmerno vlažno in toplo podnebje. Razen na izrazito kislih, močvirnatih in kamnitih tleh, jo lahko tudi gojimo skoraj povsod.
Katere zdravilne sestavine ima kamilica?
Zelo pomembna sestavina kamiličnih cvetov so eterična olja, v glavnem sestavljena iz hamazulena, alfa-bisabolola in spiroetra. Poleg tega pa še celo vrsto drugih sestavin, flavanoide apigenin, luteolin, kvercetin, patulitrin, derivate kumarina umbeliferon in še herniarin ter voske in organske kisline. Posebej slovi kamiličino olje, ki je glavna zdravilna snov kamilice in je sveže temno modro, ker vsebuje azulen.
Vsesreanska kamilica
Raznovrstna uporaba kamilic je že splošno znana, zato najprej omenimo, da je njeno delovanje protivnetno, blaži krče, deluje proti napenjanju ter pospešuje celjenje. Brez kamilic si ni mogoče misliti zdravljenja katerekoli bolezni želodca ali črevesja, krčev, driske, vnetja tankega črevesa, želodčne sluznice, napenjanja, odvečne kisline in tudi zdravljenja težav z ledvicami, jetri in žolčnika. Deluje tudi razstrupljevalno nad različne bakterije, na stafilokoke in streptokoke. Kamilica je verjetno najbolj priljubljena ljudska zel, ki jo uporabljamo skoraj pri vseh boleznih. Kamilični čaj miri krče prebavil, koristen je ob vnetju črevesne sluznice, pomaga pri želodčnem čiru, pomanjkanju teka, vetrovih.
Dokazano je, da kamilični čaj pomirjevalno učinkuje na živce slabokrvnih bolnikov. Zdravilna moč, ki blaži bolečine in pomirja ter blaži omedlevico pri nosečnicah. Zaradi teh lastnosti je kamilica nepogrešljiva pri vseh živčnih pojavih, razdražljivosti, preobčutljivosti, notranjem nemiru, nespečnosti ali zgolj duševni zdelanosti. Kamilični čaj se uporablja pri bolnikih z rakom, saj ohranjajo ustno sluznico, da ne pride do ustnih razpok nastalih zaradi kemoterapij. Kamilica tako močno ubija bakterije, da klonijo celo gnojni izločki pri rakastem tkivu in zoprn vonj razpadajočega tkiva izgine.
Tudi rezultati kliničnih preizkusov z zunanjo uporabo kamilic so ugodni: obkladki kamiličnega poparka blažijo kožna vnetja, celijo rane in opekline, lajšajo bolečine, pomagajo pri oteklinah ter blažijo vnetja očesne veznice.
Kamilični čaj
Kamilic ne smemo nikdar kuhati, saj bi s tem uničili najvažnejše zdravilne snovi.
Uživanje čaja po požirkih učinkuje blažilno in zdravilno, pomaga pri odpravljanju bolečin v mehurju in skelečem uriniranju. Obkladki pomagajo tudi pri hemoroidih.
Uživamo poparek iz ene do dveh čajnih žličk zdrobljenih cvetov na skodelico. Čaj lahko pijemo neomejeno in tudi prepogosta uporaba ni škodljiva. Če imamo vneto želodčno sluznico po požirkih pijemo čaj in potem ležimo po deset minut na hrbtu, na desni, na levi strani in na trebuhu. Tedaj si položimo okrog trebuha topel obkladek in poležimo še pol ure. Čaj pijemo po kosilu in pred spanjem ter ponavljamo 10 dni zapored.
Kamilična kopel
Kopel zdravi bolečine in krče, je poživljajoča in krepilna obenem.
Poparimo ½ kg kamilic v 5 litrov vode, pustimo pokrito stati 10 minut in nato precejeno mešanico dolijemo kopeli. Take kopeli pomagajo pri bolečinah v mehurju, vnetju nožnice in krčih v maternici. Poleg tega pa se nam tudi roke ne potijo več, če jih namakamo v kamilicah.
Pri vsemu napisanemu res ni mogoče oporekati, da nam je mati narava podarila eno izmed neprecenljivih naravnih zdravil, zato moramo ceniti zdravilne rastline in biti skrbni do narave ter se učiti iz dneva v dan. Določenim pravim zdravilom uradne medicine se sicer ne moremo izogniti, so pomembna, ampak premalo se zavedamo, da imamo tako rekoč pred nosom domačo lekarno, ki ponuja zdravila za marsikaj.
