Prijava
Ptice so svoje petje ‘preselile’ na višja mesta, da bi se izognile utapljanju v mestnem hrupu.
Raziskovalci v Mehiki so odkrili, da ščinkavci ne le da pojejo glasneje, ko ‘tekmujejo’ z mestnim hrupom, ampak pri tem zapojejo več nižjih not, in te tudi podaljšajo. Glasne nizke frekvence ozadja, ki jih povzročijo avtomobili, letala in industrija v mestnih predelih tako ustvarjajo dodaten pristisk na ptice, katere se zanašajo na njihove glasove, s katerimi privabljajo partnerje in s katerimi tudi označujejo svoja ozemlja.
Da bi lahko testirali, kako se ptice odzivajo na hrup v mestih, so samcem ščinkavcev vspodbudili testosteron in jih vzpodbudili k petju samičkam. Atmosferski zapis zvoka, ki je bil posnet v Mexico City v največji gneči, pa so pri tem predvajali v ozadju. Znanstveniki so nato izmerili frekvenco in dolžino pesmi teh ptic, ko so le-te bile izpostavljene tihi, srednji in visoki glasnosti posnetka mesta.
Ugotovili so, da so nizne note postale znatno višje in hkrati daljše pri visoki glasnosti posnetka mestnega hrupa.
Zaključek teh raziskav je torej pokazal, da onesnaženost s hrupom vsekakor vpliva na naravni vzorec pesmi ptic. Prav tako pa so pri tem znanstveniki odkrili tudi, da so ptice veliko bolj prefinjene, kot so najprej predvidevali, saj lahko svoje pesmi prilagajajo hrupu v ozadju. Vendar pa vseeno obstaja skrb za tiste ptice, ki pa nimajo takšnega glasovnega razpona, da bi lahko svoje glasove priredile današnjemu hrupu.
