Kaj storiti, ko srečamo kačo

Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih, še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov. Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pretirano bojijo. Zato jih ubijajo, čeprav je to prepovedano, saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane.

Najpogosteje na hišnem pragu, vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo. To je povsem nenevarna in nestrupena kača. Po videzu in tudi po obnašanju nekoliko spominja na gada. Vrsti sta podobne barve, čeprav izkušeno oko zlahka prepozna razliko v vzorcu. Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna. Ker samice smokulje kotijo žive mladiče, so »breje« samice lahko zelo debele in delujejo čokato – to pa je lastnost, ki jo običajno pripisujemo strupenjačam. Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači, ki se ogroženi branita z glasnim sikanjem. Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več. Živi predvsem v višjih legah.

Kobranka živi ob rekah, potokih in ribnikih, saj se hrani predvsem z ribami. Jeseni začne iskati prezimovališče in pogosto zaide v jaške, kleti, garaže, drvarnice hiš, ki stojijo v bližini voda. Tudi kobranka je povsem nenevarna in nestrupena kača. Če jo »stisnemo v kot« dvigne prvo tretjino telesa, zelo glasno sika in z glavo seka proti napadalcu, podobno kot kobra – od tod verjetno tudi njeno ime. Kljub zastrašujočemu videzu nikoli ne ugrizne.

V bližini človekovih bivališč, v hišah in hlevih se pojavljajo še nekatere druge, nestrupene vrste kač (navadni gož, črnica, belouška…), vendar manj pogosto. Izjemno redko pa ob hišah srečamo strupenjače.

Kaj torej storiti, če se v bližini svojega doma srečamo s kačo?

Predvsem je vsakršna panika odveč, saj se bo vsaka kača umaknila, če ji le damo možnost. Zelo verjetno je ne bomo videli nikoli več.

Če kača zaide v zaprt prostor, ali če se v bližini vašega doma zadržuje več dni in se zato počutite neprijetno, je nikakor ne skušajte ujeti ali ubiti. Natančno si jo oglejte in jo po možnosti fotografirajte ter se za pomoč obrnite na strokovnjake.

Pokličite KAČOFON (040/322-449), kjer vam bodo člani Societas herpetologica slovenica – društva za preučevanje dvoživk in plazilcev nudili strokovne nasvete in vas po potrebi obiskali na domu ter kačo ujeli in jo odnesli iz urbanega okolja.

V bližini domov, na vrtovih, travnikih in ob robu gozda pogosto srečamo slepca. Slepec ni kača, pač pa kuščar, ki je tekom razvoja zaradi svojega načina življenja izgubil noge. Je popolnoma nenevaren in na vrtu pokonča veliko polžev, ki so njegova glavna hrana. Tudi slepcu pustite živeti in ga nikoli ne ubijajte.

Avtor: dr. Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije, foto: Davorin Tome za www.biotskaraznovrstnost.si