Prijava
Sonce je eden od pogojev življenja na Zemlji in z začetkom toplejšega dela leta postanejo njegovi žarki močnejši. Na Agenciji RS za okolje (Arso) že desetletja merijo sončno obsevanje na nekaj deset merilnih mestih po Sloveniji, poleg trajanja sončnega obsevanja pa v zadnjem času merijo tudi njegovo energijo.
Merjenje sončnega obsevanja ima veliko vlogo pri spremljanju vremenskih in podnebnih razmer, poudarjajo vremenoslovci in dodajajo, da se lahko že v eni uri energijski tok sončnega sevanja na površju Zemlje spremeni za desetkrat ali celo stokrat. Seveda tla največ sončne energije sprejmejo junija in julija, ko je skupni obsev približno 200 kWh/m2, od novembra do januarja pa je ta vrednost nekajkrat manjša. Poleti so najbolj osončeni deli Primorske, pozimi pa visokogorje.
In kaj so še ugotovili? Lansko poletje je bilo zaradi pogoste oblačnosti po skupnem obsevu za deset ali celo 20 odstotkov skromnejše od poletij 2012 in 2013. Kako bo letos, pa bomo še videli.
Pozor, varne zagorelosti ni
Prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., specialistka dermatovenerologije pa ob tem izpostavlja, da je ultravijolični del sončnega sevanja škodljiv zlasti za kožo in oči. Pri svetlopoltem prebivalstvu zaradi izpostavljanja kože soncu ugotavljajo pospešeno staranje kože pa tudi pogostejše pojavljanje predrakavih bolezenskih stanj in različnih vrst kožnega raka. Lahko se pojavi tudi zgodnejši razvoj sive mrene in pojav senilne degradacije očesne mrežnice. Preprečevanje škodljivih učinkov sončnega sevanja je mogoče z upoštevanjem treh stebrov zaščite pred soncem: manjšanje izpostavljanja soncu v času največje moči sevanja, ustvarjanje zaščite pred soncem z ustreznimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali ter redna in ustrezno uporaba širokospektralnih kemičnih varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem, poudarja Benedičičeva.
Pred škodljivimi sončnimi žarki je treba zaščititi že majhne otroke, z njo pa ne smemo prenehati niti v odrasli dobi in starosti. Pazljivi bodite pri delu na prostem in rekreaciji, posebno pa velja opozoriti tudi otroke in mladostnike, ki prosti čas preživljajo zunaj. O možnostih učinkovite zaščite pred sončnim sevanjem je smiselno ciljno informirati tudi bolj občutljive in bolj ogrožene skupine prebivalstva (npr. otroci in mladina, osebe z zelo svetlo in na sonce občutljivo poltjo, osebe s številnimi in neobičajnimi pigmentnimi znamenji na koži, osebe z osebno ali družinsko anamnezo kožnega raka, delavci na prostem), še pravi specialistka in dodaja, da zdrave oziroma varne sončne zagorelosti ni. Tako ni varno niti sončenje v solariju.
